Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Norther
Založba: Century Media
Izid: year
Finska melodična death/power metal zasedba Norther že vse od svojih začetkov ne slovi kot ravno najbolj originalna. Že od svoje prve izdane plošče Dream of Endless War (2002) bolj ali manj uspešno posnema zvok svojih finskih kolegov Children of Bodom. Tudi v metalu se odvijajo občasni cikli zamiranja in vzpenjanja posameznih žanrov in za power metal z grobimi vokali, ki ga igrajo tudi Norther lahko rečemo, da se počasi bliža svojemu koncu. Že od svojega pojava ne velja za najbolj samosvoj žanr, dobro ga izkoriščajo morda samo še kakšni Kalmah, medtem ko so se Children of Bodom in ja, tudi Norther z novim, neizvirno poimenovanim albumom N, počasi že izpeli.
Če so Norther s svojo drugo ploščo Mirror of Madness (2003) vzbudili upanje, da lahko postanejo nekaj več kot le “kopija” Children of Bodom, pa žal kvaliteta njihovih izdelkov vse od takrat naprej počasi, a vztrajno pada. N to le potrjuje, saj gre morda celo za njihovo najslabšo izdajo, brez kančke ambicije po kakršnemkoli glasbenem razvoju. Za razliko od prejšnjih albumov N sicer nekoliko omeji brezdušne melodične klaviaturske in melodične pasaže, a plošči to ne pomaga prav dosti. Namesto tega namreč raje osreči z generičnimi riffi, dolgočasnimi klaviaturskimi deli in kitarama, ki večinoma udarjata le po preprostih power akordih. Dvojec Kristian Ranta/Petri Lindroos (Ensiferum) občasno sicer ponudi kakšno zanimivejšo kitarsko linijo in pasažo, ki se lažje vtisne v spomin, a je daleč od tega, da bi tam tudi ostala. Še najlažje si je zapomniti melodično sredino skladbe Savior, žal pa je takih trenutkov vse premalo. Omenjeni dvojec skrbi tudi za vokalne linije kjer Petri z grobimi vokali in Ranta s čistim sicer ustvari določeno mero dinamike in raznolikosti, a kaj ko so si komadi podobni kot jajce jajcu in se je skozi skoraj 50 minut dolgi N skoraj nemogoče prebiti. Album je namreč tako ponavljajoč se, skladbe pa niso prav v ničemer posebne in niti malo ne izstopajo iz celote (morda sta redki izjemi začetni My Antichrist in Frozen Angel), da je poslušanje v celoti pravi dosežek. Jukka Koskinen (Wintersun) je na bas kitari praktično neslišen, res opazen napredek je uspel le bobnarju Heikki Saariju, ki je Norther pridružil šele leta 2005 in je to šele njegov drugi album z zasedbo, a je že pokazal, da zna z občasno zanimivi prehodi in “filli” rešiti komad. Ne da mi miru, da ne bi rekel, da se Jukka in Petri mnogo bolje izkažeta vsak v svojem drugem bendu.
Ne vem ali je N tako slab album zaradi tega ker so se fantje izpeli ali pa zaradi popularizacije žanra, za katerega so “krivi” Children of Bodom, in posledične želje po ugajanju širšemu krogu poslušalstva. Kjerkoli že tiči miš, N je veliko razočaranje in Norther so bodo morali v prihodnje krepko potruditi, da so bodo odkupili za precejšnjo polomijo. Pozornost je zdaj usmerjena k Children of Bodom in Kalmah, oboji v začetku aprila namreč izdajajo novi plošči. Upajmo, da so imeli več idej kot Norther.
Zasedba
Petri ‘Pete’ Lindroos – grobi vokali, kitara
Kristian ‘Kride’ Ranta – kitara, čisti vokali
Jukka Koskinen – bas
Tuomas Planman – klaviature
Heikki ‘Kermis’ Saari – bobni
Produkcija
Anssi Kippo
Seznam skladb
1. My Antichrist 03:24
2. Frozen Angel 04:06
3. Down 03:41
4. To Hell 04:07
5. Savior 05:02
6. Black Gold 03:18
7. We Rock 03:57
8. Always & Never 04:34
9. Tell Me Why 03:30
10. If You Go 03:55
11. Self-Righteous Fuck 04:47
12. Forever And Ever 04:26
