Na oder KUDa iz Brezna priklicali Svaruna! (2010)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Rok Klemše

Kraj: KUD France Prešeren, Ljubljana
Datum koncerta: 05.11.2010
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 6€

Letošnja jesen je prinesla več kot obilno koncertno bero, saj se se koncertni dogodki vrstijo eden za drugim, tako da jih je že skoraj težko dohajati. Tako kot drugi klubi je svoje dveri odprl tudi KUD France Prešeren, tokrat prvič s povsem folk metalsko obarvanim večerom. V okviru Samhain 2010 festivala pod okriljem češke zasedbe Cruadalch so za organizacijo festivala pri nas poskrbeli domači folk metal praporščaki Brezno, pod imenom Svarunova noč. Svarog oziroma po slovensko Svarun je po slovanski mitologijo vrhovni bog, bog neba in oče vseh slovanskih božanstev in pod njegovim budnim očesom so se na odru KUDa zvrstile štiri, bolj ali manj, folk metal skupine.

Kres je prižgala meni povsem neznana domača skupina Mlё!! z nadvse čudnim imenom, ki mora obvezno imeti piki nad e in klicaja na koncu, kakor je razložil frontman. Fantje so že na samem začetku presenetili s tam, da si je vokalist Gašper za vrat poveznil hurdy-gurdy, unikaten ljudski inštrument, nekakšne gosli na kolo. Čeprav kiksov in neuigranosti ni manjkalo so fantje vsekakor pokazali, da svoj poslanstvo jemljejo skrajno resno in presenetili še s priredbo štajerske ljudske pesmi Rošlin in Verjanko. Gašper je uspešno povezoval pavze med komadi, med le-temi pa zamenjal kup ljudskih inštrumentov, od violine pa do piščali. Glede na slišano fantje uspešno hodijo po tanki liniji med zajebantskim folk metalom, ki ga igrajo Korpiklaani in resnejšim pristopom k žanru kot ga lahko slišimo pri švicarskih Eluveitie, res lepo pa je videti, da slovenska metal scena postaja vedno bogatejša. Če smo bili še pred nekaj leti ujeti le med (kvalitetnim!) black in thrash metalom, domača scena dobiva vedno več mlajših bendov, ki imajo k sreči pogum poseči tudi po drugačnih zvrsteh metala. Mlё!! so dokazali, da so skupina z velikim potencialom, saj uspešno mešajo poskočen power metal z zvokom pestrega nabora ljudskih glasbil in tako ustvarjajo na naših tleh edinstveno glasbeno podobo. Manjka jim še nekaj več koherentnosti in uigranosti, a to pač pride s konkretno koncertno kilometrino, ki si jo morajo fantje še nabrati. Vsekakor pa upam, da bomo od fantom s čudnim imenom skupine imeli priložnost kmalu slišati še mnogo več – tako v živo kot na nosilcu zvoka!

Ko je Mlё!! številne inštrumente le uspelo raztovoriti z odra je bil ta pripravljen za nastop benda, ki je tistega sobotnega večera še najbolj štrlel iz folk metalsko obarvanega koncepta Svarunove noči. Na oder KUDa so iz Brežic prihrumeli Sagaris, violine, piščali in sorodni etno inštrumenti so se kričeče razbežali, v prvi plan pa je stopil oster zvok šestih in sedmih strun. Sagaris so se na oder goreče zavihteli z novim komadom Further and More, ki napoveduje prihajajoči EP Beyond Any Depths. Z njim Sagaris glede na slišano stopajo na nov nivo tehnične podkovanosti, bolj dodelanih aranžmajev in izjemnih solerskih izletov kitarske dvojice Luke in Roka. Predvsem kitarske poteze Lukovih prstov, ki kot namazani tečejo po prelepi Schechterjevi sedemstrunki na trenutke spomnijo na virtuoznost Nevermore, velik napredek pa je bend dosegel na področju izmenjave kirurško ostrih riffov in dihjemajočih solaž. Brežičani so v dobre pol ure nastopa zagrizli suvereno in energično, ritem sekcija je pokala kot Berlin leta 1945, klaviature pa so poskrbele za epsko atmosfero. Lepo pa je bilo slišati, da se v novih komadi klaviature umikajo v ozadje in primat prepuščajo sekirama, obenem pa še vedno vzpostavljajo za Sagaris tipičen ambient. Tudi vokalno je Luka pokazal velik napredek, njegovi growli so zveneli surovo in agresivno, kondicijo pa so obdržali vse do konca, kar je bila še na prejšnjih koncertih precej velika pomanjkljivost. Komadi z dema Reborn so se med publiko že precej dobro prijeli in na vzpodbudo benda je publika večkrat pritegnila med refreni, predvsem Cold Blue Steel, ki je naravnost pisan na kožo koncertnim nastopom z aktivno publiko. Sagaris je bilo po nekaj časa lepo spet videti v živo, sedaj pa odprtih rok čakamo Beyond Any Depths, ki obeta velik kvalitativni preskok za skupino.

Svaruna so na oder znova priklicali edini tuji gostje večera, češka folk metal zasedba Cruadalch, ki je tudi glavni krivec za organizacijo mednarodnega festivala Samhainfest 2010 namen katerega je združevanje evropskih folk/pagan metal zasedb. Cruadalch so na naših tleh še povsem neznan bend, Čehi nimajo postavljene niti MySpace strani na kateri bi si bilo mogoče poslušati kaj lahko bend ponudi v glasbenem smislu. Popolni neznanci naših odrov so tako že na samem začetku presenetili, saj se je na oder KUDa stlačilo kar osem članov zasedbe. Iz Cruadalch bi lahko glede na število članov sestavili kar dva benda lepo pa je bilo videti, da bend dobro skrbi tako za metalsko kot folk stran svoje glasbe. Obvezne sestavine metal benda so jasno predstavljali bobnar, basist in dva kitarista, za folklorne elemente pa različne piščali, violončelo ter energična Ewenica, ki v roke prime lep nabor etno inštrumentov, od dud in flavt pa vse do piščali. Cruadalch je uspelo ogreti zbrano publiko KUDa z uspešnim vnašanjem elementov tradicionalne keltske in srednjeveške glasbe v grobost in agresivnost tremolo trzanja in rušilnega bobnanja, odlično pa se je obnesel živi in energični frontman Radalf, ki je učinkovito menjal čist, speven vokal z grobim kruljenjem, še lepše pa je bilo slišati večglasno petje za katerega so poskrbeli kar štirje člani benda. Čehi so se več kot uspešno predstavili slovenskemu občinstvu, v kratkem pa se Cruadalch zapirajo v studio kjer bodo posneli svoj prvenec. Ljubiteljem folk metala lahko le priporočim, da so na Cruadalch v prihodnje pozorni!

Za zaključek “kresne noči” pa so poskrbeli nosilci domače folk metal scene Brezno, ki so bili tudi glavni krivci za postanek Samhainfesta pri nas. Fantje in dekleti so se pred kratkim okrepili z novo članico – violinistko – in z njo že tako poln zvok še okrepili in obogatili. Energična deklina je suvereno skrbela za ubiranje po štirih strunah, presenetljivo pa je zvok violine dobil pomembno mesto v celoti glasbe Brezna, saj se ta ne skriva sramežljivo po plastmi kitarskih riffov temveč se pogumno prebija v ospredje. Klaviature so tako v živo dobile vlogo vzpostavljanja mistične, starodavne atmosfere, s prelepimi zvoki flavte pa tvorijo odlično zaključeno celoto. Prav ti tradicionalni deli Brezna pripovedujejo zgodbe o mirnem življenju starodavnih ljudstev, medtem ko agresivnejši, heavy, metalski deli predstavo o idiličnem življenju hipoma zrušijo in opozorijo tudi na krvavo preteklost, na čas ko je bilo treba sekire tudi nabrusiti. Prav ta dvojnost, ki jo ustvarja sijajna zmes rušilnih metal delov in prekrasnih folklornih, etno delov v notranjosti posameznika (no ja, vsaj mene osebno) zbudi nekaj prvinskega, klic iz brezna, ki kliče po starodavnih časih naših prednikov. Z angelsko nežnim vokalom Inez, izdatno podprtem z back vokali ter odličnimi besedili v slovenskem jeziku (!) Brezno opozarjajo na naše slovanske korenine, pa čeprav besedila morda neposredno ne govorijo o tej določeni kulturi. Brezno so več kot odlično zaključili tematski večer, dokazali da komadi z EPja Viharnik v živo zaživijo v povsem drugačni luči in prav zato bi si želel, da čimprej spišejo več avtorskih komadov in iz setliste odstranijo (skoraj) vse priredbe, pa čeprav so te odigrane povsem solidno. Hej!

Fotografije: Nina Grad