Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Rok Klemše
Kraj: Szene, Dunaj, Avstrija
Datum koncerta: 20.03.2011
Število obiskovalcev: 700
Cena karte: 20€/24€
Danes se v metalu najde lepo število odbitežev, ki ustvarjajo glasbo izven vseh okvirjev in genialno ter neustrašno podirajo meje in bariere, ki jih ostro črtajo predvsem metalski žanri. Eden takih nekonformistov je genialni kanadski multitalentirani Devin Garret Townsend, ki se je po dolgem času spet ustavil v naši bližini. S svojim novim projektom Devin Townsend Project se je ta glasbeni “mastermind” ustavil v dunajskem szene, kjer je z nepozabnim koncertom opomnil na svojo bogato in spoštovanja vredno kariero. Devin je nase opozoril leta 1993, ko je kot povsem neznano ime z izjemnim vokalnim talentom nastopil na albumu Sex & Religion Stevea Vaija (po mojem mnenju je tudi ali celo predvsem zaradi Devina to še vedno najboljša Vaijeva plošča!). Ko je po vsem videnem izkusil gnilobo glasbene industrije je Devin ustanovil kritiško in fenovsko fantastično sprejete, psihotične Strapping Young Lad. Leta 1997 je Devin kot popoln antipol agresivnosti in maničnosti Strapping Young Lad ustanovil solo bend, s katerim je raziskoval nežnejše in ušesom prijaznejše glasbene sfere. Deset let pozneje pa je Devin nenadoma in presenetljivo objavil, da zaključuje s Strapping Young Lad in koncertiranjem nasploh. Leta igranja in vseh obveznosti so pustila svoj davek in Devin se je znaveličan prerano upokojil, da bi lahko več časa preživel s svojo družino. A deloholik prav dolgo ni miroval, saj je že istega leta izdal odbito “space rock” opero z ultimativnim zlobnežem, Ziltod the Omniscient. Kmalu za tem pa je zaštartal še Devin Townsend Project s katerim bo izdal štiri albume, ki bodo vsak po svoje opisovali samega Devina in njegov pogled in razumevanje glasbe. Še bolj pomembneje in razveseljujoče pa je, da se je Devin z Devin Townsend Project vrnil tudi na koncertne odre.
Toliko večje je bilo zato nestrpno pričakovanje, da Devin zasede oder dunajske dvorane szene, a že prej je bilo jasno treba pretrpeti še predskupino. Čast ogrevati publiko pred Devinom Townsendom je tokrat pripadla mladi angleški zasedbi Aeon Zen, ki je pravzaprav “one man band” projekt basista Richarda Hinks, ki je sicer za do sedaj izdani studijski plošči posnel vse inštrumente in vokale. Po hitrem ogledu Aeon Zen MySpace strani sem si obetal veliko, saj je brati, da je Hinks najmanj naslednji Mozart, a seveda je mladenič daleč od tega. Richard je z najetimi glasbeniki predstavil povsem klišejsko verzijo progresivnega metala, ki veliko pobira od Dream Theater in podobnih bendov. Z vreščečim vokalistom na čelu. Izvedba je bila sicer suverena in tehnično popolna, a kaj, ko je generični progresivni metal Aeon Zen popolnoma brez duše in lastne avtorske biti. Večji vznemirljivosti v glasbi ni uspel vnesti niti gostujoči klaviaturist Vadim Pruzhanov (Dragonforce), tako da je nastop Aeon Zen minil hitro in pozabljivo. A kdorkoli bi tega ponedeljkovega večera nastopil pred Devin Townsend Project bi imel hudo težko in prekleto nehvaležno vlogo.
In na Dunaj se je šlo zgolj in le zaradi enega… Devina Townsenda! Nabito polna dvorana szene je ponorela že, ko se je dvorana zatemnila in se odvrtel mistični, zlovešči intro… Ne, saj ne, nismo prišli na Gorgo(šrot)roth, temveč na nekaj povsem drugačnega in takoj, ko je na ekranu na odru pristal Ziltoid in zaštancal ob Vengaboys, je Devin dal vedeti, da misli resno. No, nekoliko manj resno, saj smo za dve uri postali Ziltoidovi spolni sužnji… in pri tem uživali vsako sekundo. Devin in njegova banda nas je že na samem začetku zasvojila z nalezljivo poskočnico Addicted! ter že v prvih sekundah nastopa pokazal več inovativnosti kot so je zmožni vsi progresivni metal bendi tega planeta. Z izjemo Ziltoida. Člani Devin Townsend Projecta se ne rabijo dokazovati z masturbatorskimi solažami, tisočinami odigranih not na sekundo, temveč svoj bogat pristop h glasbi razkazujejo z genialno sestavljenimi aranžmaji, premišljenimi spremembami ritmov in tempa, fantastičnimi inštrumentalnimi pasažami in predvsem neštetimi čustvi in občutji, do potankosti prenesenimi v glasbeno obliko. Prav vsak komad nosi močan Devinov avtorski pečat, kar pomeni, da so komadi že skoraj baročno bogati, z monumentalnim glasbenim zidom, ki zapolni prav vsako prosto nišo sivine možganov in te odpihne hkrati s silovito preproščino neverjetnih, visokoletečih refrenov na eni strani, ter “mind-blowing” kompleksnostjo na drugi. Neverjetni Devin je ob podpori odlične inštrumentalne zasedbe ponudil do kosti slečeno predstavo o tem, česa vsega je sposoben um tega kanadskega “metalskega Franka Zappe”. En trenutek smo se zibali v ritmih “pop metal” popevk kot sta Addicted! in Supercrush!, zasanjano odplavali na krilih eterične Deadhead in se do solz nasmejali ob Ziltoid napevih By Your Command ter Ziltoidia Attaxx!!! ob kateri je na ekranu svoje kitarsko mojstrstvo razkazal sam Ziltoid. Devin uspe z zamahom ene roke v komadih zgraditi enostavno neverjetno atmosfero, ki zajame osupljiv spekter občutij – od izvenzemeljskih kitarskih linij, meditativnih vzorcev pa do čistih jajcetalečih metalskih izletov. Vsekakor pa je bend za najlepše presenečenje poskrbel ob zaključku rednega dela s spektakularnim trojčkom – himno življenju z neponovljivi pozitivističnim sporočilom in prav tako energijo Life, fenomenalnim devet minutnim izletom posvečenim naravi in Zemlji z močnim ekološkim sporočilom Earth Day, ter zajebantsko, skoraj svingovsko Bad Devil. Vseskozi pa so oči in ušesa počivale na osrednji in vodilni figuri koncerta, Devinu Townsendu. Ne le, da je Devin poskrbel za nabor genialnih kitarskih linij in solaž, ki jih ta nori umetnik združuje v eni osebi, za kar bi sicer drugi potrebovali najmanj pet kitaristov, jasno je dokazal in dal vedeti, da je ta trenutek eden najboljših in najbolj kameleonskih vokalistov v metalu. Devin je neverjetno močan v srednjih legah in vokalne linije obvladuje z zavidljivo lepo barvo glasu, še vedno pa zna v sebi v hipu prebuditi starega dobrega Hevy Devyja, ki ga pomnimo iz Strapping Young Lad. Takrat se prelevi v surovega in brutalnega kričača in kruljača! A Devin resnično uspe z nežnim in eteričnim, zasanjanim vokalom, ki te v trenutku ponese v druge dimenzije, kamor odplavaš na oblaku atmosfere, ki jo uspe Devin zgraditi le s svojim vokalom in kitaro. A Devina si ne gre predstavljati brez norčavosti, brez česar ni šlo seveda tudi tokrat, Townsend je resnično vreden imena največjih stand-up komikov, za gateparajoče trenutke pa poskrbi še svojimi obraznimi grimasami in pravzaprav celotno podobo. Tako tudi “intermission” ni minil v prežvečenem skandiranju in klicanju glasbenikov nazaj na oder, saj je to storil kar Devin sam. V svojem značilnem odpuljenem humorju je tako na oder priklical – Davea “seamen collectorja” Younga (kitara), basista, ki pokadi več trave kot vsi zbrani, ter bobnarja Ryana Van Poederooyena, ki ima tako močne prsne mišice, da lahko konzerve nafte odpira kar z njimi. Nazadnje je predstavil še sebe: “Zdravo, ime mi je Devin. Vsak večer do spanca masturbiram. V joku.” Z konec nas je Devin znova vrnil v objem preznojene Ziltoidove mošnje z norima Color Your World ter The Greys, najlepši in najbolj meditativni trenutek koncerta pa smo doživeli z eteričnim jamom komadov z albuma Ki. Za sam zaključek pa je Devin na ples na odru povabil desetino fenov iz publike in skupaj so odplesali ob najbolj “cheesiest” komadu, kar jih je napisal, kot je poimenoval komad Bend it Like Bender!
Devin Townsend je z dunajskim koncertom na velik pladnju ponudil dve uri čistega glasbenega užitka ob katerem je na vso moč sodelovala in uživala celo avstrijska publika, ki sicer velja za zadržano in nehvaležno. Tokrat pa so obnoreli ob vsaki Devinovi potezi, energično in učinkoviti pa ves čas sodelovali s petjem in skakanjem. V času velike generičnosti v glasbi je Devin Townsend svetilnik, ki sveti duhovitost, iskrenost, iskrivost, inovativnost ter ogromno kvalitete – tako same glasbe, kot tudi koncertne izvedbe, saj Townsend ponudi dve polni uri nepozabne zabave. Kljub ponedeljku je bilo zaradi neverjetne, pozitivne in optimistične koncertne izkušnje lažje zakorakati v delovni teden, saj je bilo “boob-o-phonic”. “Yeees! Indeed!”
Fotografije: Rok Klemše
Setlista
DEVIN TOWNSEND PROJECT: 1. Addicted! 2. Supercrush! 3. Kingdom 4. Deadhead 5. Truth 6. OM (Intro) 7. By Your Command 8. Ziltoidia Attaxx! 9. Life 10. Earth Day 11. Bad Devil – dodatek 1 – 12. Color Your World 13. The Greys 14. Ki Jam 15. Deep Peace – dodatek 2 – 16. Bend It Like Bender!
Galerija slik
