Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum koncerta: 30.01.2014
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 0,00€ (vstop prost)
King Foo je kvartet štirih izjemno talentiranih glasbenikov, ki na slovenskem glasbenem prizorišču po svojem minulem, pa tudi aktualnem delu, zagotovo izstopajo. To so imena: Urška Majdič (vokal), Peter Hudnik (kitara), Matej Sušnik (bas kitara) in Rok Golob (bobni).
Glede na večplastno glasbeno iztesanost vseh štirih glasbenikov je nekako logično, da jih notranji čut, recimo kar intuicija sama, napeljuje k nenehnemu izzivanju notranjega glasbenega jaza in na tak način posledično k postavljanju novih in novih ciljev na poti svoje glasbene obrti. O Roku Golobu sploh ne gre izgubljati besed kar se tega tiče. Multi-instrumentalist, komponist, skladatelj, ki ne more niti za hip kreativno mirovati. In to je zelo dobro. King Foo so zgibanka pisana na kožo ljubiteljem mičnih organskih zvokov, ki pa jim poveljuje izpostavljena in s funkom pretežno obtežena ritem sekcija, katero »utiša« v ekvilibrijumu glasbenega telesa skupine šele dominantno in pop glasbi na kožo pisani vokal karizmatične Urške Majdič. Človek se vselej vpraša, ko gleda Urško na odru, zakaj se punca še ni preizkusila v vlogi samostojne izvajalke? Poseduje namreč vse osnovne adute za garantiran uspeh v tej sferi.
King Foo izvajajo večinoma predelave znanih pop rock in rock standardov, obenem pa nastaja tudi avtorski material, sicer s polžjo hitrostjo, po vzoru kakšnih Heaven X, a vseeno. Nastaja! To pa je bistveno. Nekje od maja 2013 odzvanja naokoli že skladba FunkyFoo Ride, po novem pa so King Foo izstrelili na plano skladbo Hot, pri čemer so nastop v Orto baru izkoristili tudi za promocijo novega singla in videa za to skladbo.
Posebnost zasedbe je striktna raba akustike. Sliši se lahko vsak »mimostrel«, zato moraš biti zelo dober in zelo samozavesten na odru, ko se ubadaš z akustiko. To pa zahteva tudi od ritem sekcije več dinamike kot sicer! Za Sušnika je stvar kot naročena, saj mu ponuja pečanje z disco funk ritmi sedemdesetih izjemen poligon, da se s prsti dodatno razmahne, ko polni s svojimi mojstrovinami razpoložljiv prostor. Rok Golob na bobnih? Grobijan in pol! Ne brez razloga. Zvok je treba namreč zapolniti in v tem glasbenem okolju so polni telesni zamahi na bobnih na moč zaželeni. In element, ki kontrastno uravnoveša našobljenost ritem sekcije? Urškin vokal seveda. Nekateri duhovito prearanžirani standardi ji dajejo še več prostora za plasma improvizacijskih soul akrobacij s katerimi je punca čutno okrasila King Foo verzije siceršnjih zimzelenov izvajalcev, kot med drugim: Stevie Wonder, Sting, Kenny Logins, Nirvana, Whitesnake, The Bangles, U2,… Posebej je izstopala v hudomušni »polka režiji« urezana Final Countdown zasedbe Europe, kjer je Peter na kitari pokazal iz kakšnega testa je ta odlični glasbenik, saj spraviti Norumovo solažo iz izvirnika na akustiko ter ob tem zadržati njen prepoznavni značaj, hkrati pa ji dodati nekatere na moč okusne finese izpod tvojega zeljnika, nikakor ni mačji kašelj. Tu so bile še na moč učinkovito predelane verzije znanih hitov zasedb Rage Against the Machine, Michael Jackson, The Police, Daft Punk, Pink, Earth, Wind & Fire, AC/DC, Duffy, Oasis,…
V repertoarju sta zabavno izstopali zlasti “mash-up” točki učinkovitega stapljanja vodilnih glasbenih form! Ena izmed obeh je bila naslovljena na fuzijo skladb Killing in the Name of (Rage Against the Machine) ter Mercy (Duffy), druga pa na kombinacijo AC/DC (Back in Black) z Oasis (Wonderwall). Tu je definitivno obveljalo stare reklo Kovinotehne: “Nemogoče je mogoče!”
Skratka. Omejevanja za King Foo ni. Glede na izjemno večplastno profiliranosti štirih glasbenih talentov kvarteta, ostaja neizpodbitno dejstvo to, da jim prav ta narava duhovito premetenega, a polno učinkujoče prevzetnega štosa spreobračanja zimzelenov, odpira vrata na stežaj na mnoga koncertna prizorišča. Zlasti klubske scene. Zakaj?
King Foo so naredili namreč odličen žur v Orto baru. Folku je trgalo v glavah. Žal jo je vreme rahlo zagodlo. Sneg in ledeni dež sta mnoge tega večera prikovala doma, tako da ljudi ni bilo več kot kakih 60. A povem vam. Ob avtorskem materialu, ki nastaja in za katerega upamo, da bo dal čimprej od sebe prvo studijsko ploščo, so King Foo zagotovo skupina, ki je na slovenskem še ni bilo. Na odru oživljajo namreč nekatere standarde v svoji akustično zapeljani funky preobleki, kot jo le redko še slišimo v vsakdanjiku. V izboru se torej ne omejujejo ne časovno, ne žanrsko, zato njihova koncertna set lista pravzaprav nenehno preseneča in kar je še bolj pomembno spoznanje, da drži posledično telo in duha povprečnega obiskovalca King Foo koncerta v stanju polno erektivne kinetike in strumnega mentalnega odklopa. Žur zagotovljen!
Galerija slik
