Izvajalec: Pavel
Založba: Dallas Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Zasedba Pavel je nastala na pobudo njenega vodje Aljoše Šerića, ki je sicer član že nekoliko bolj uveljavljene skupine Ramirez. Šerić je skozi leta, ko je bil v zasedbi Ramirez, napisal tudi veliko pesmi, ki se mu za matično skupino niso zdele primerne, zato je bilo smotrno pričeti z novim projektom. Namesto, da bi poskusil s solo izdelkom je raje ustanovil novo zasedbo, ki bi mu omogočala večji zvočni obseg in s katero bi si odprl nove možnosti pri aranžmajih. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj se v glasbi res občuti neka globina in talent, kar bi Šaranović težko ustvaril sam.
Glasba na albumu je čvrsto zacementirana v folk/kantavtorskem svetu, a kljub vsemu se zna zasedba kdaj rešiti iz betona in skočiti še v druge glasbene vode. In ravno zato je ta album zanimiv. Ravno, ko se navadiš na umirjen in zaspan mediteranski ritem, te znajo Šerić in druščina predramiti iz spanca in pokazati, da se takšne glasbe ne sme podcenjevati.
Aljoša Šerić ima res smisel za lepe melodije, ne le v refrenih, temveč tudi pri verzih. Glasba je res premišljena in lepo izvršena, njena glavna značilnost pa je estetska in ganljiva melanholičnost. Tudi pri besedilih se opazi, da ima Šerič izkušnje, ker se besede zelo lepo podajajo glasbi, vse je zelo tekoče, pa naj gre za teme o upanju, nostalgiji, ljubezni ali za preproste humoristične zbadljivke.
Prav lepo je slišati takšno zvočno zaveso, ki jo zna narediti zasedba Pavel. Seveda so tu tipične akustične kitare, klavir in harmonika – vsi inštrumenti, ki so pomembni za kantavtorsko in šansonsko glasbo, a je prisotno tudi lepo število godal in drugih inštrumentov. Uporaba godal me včasih celo spominja na album Florian zasedbe Le Orme, saj so odigrana zelo prefinjeno in minimalistično, kar je sila primerno za takšen žanr. Šerič sam odigra zelo opazno vlogo, saj ima zelo prijeten in topel glas, ki te lahko spravi v dobro voljo ali pa te popelje v miren spanec (na primer na “Uspavanki”).
Album Pavel, oziroma Koliko je sati u Tobagu nadaljuje izjemno hrvaško kantavtorsko tradicijo. A ne le to, jo tudi nadgradi. Podobno kot pri Dragu Mlinarcu ne gre le za miren folk ali pop, temveč so zraven tudi primesi svetovne glasbe in raznih drugih nians. Aljoša Šerić je sestavil obetavno skupino ljudi in ustvaril ambiciozen album, ki je čvrsto v folk kantavtorskem žanru, a se obenem občasno tudi dvigne iznad njega. Morda ni toliko eksperimentiranja kot je to na parih izdelkih storil Drago Mlinarec, a Pavel obratuje v popolnoma drugačnih okvirjih in v drugačnem času. Zelo soliden izdelek.
Zasedba
Aljoša Šerić – vokal, akustična kitara
Igor Arlović – kitara, ak. kitara, pedal steel
Stanislav Kovačić – bas, violončelo
Jurica Hotko – klavir, Wurlitzer, Rhodes, Hammond orgle, harmonika
Goran Leka – bobni, tolkala
Rista Ibrić – violina, mandolina
Gostji: Maja Posavec in Romana Orešnik Mlinarić – vokal, spremljevalni vokal
Produkcija
Rista Ibrić
Seznam skladb
1. Morska
2. Bajke još postoje
3. Tobago
4. Moj stan je prekinuo s njom
5. Bolje
6. Tko je stavio prosinac u svibanj
7. Zvončicu može biti sram
8. Zajedno
9. Ako si za, mogli bi jednom izaći
10. Uspavanka
