Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Allen, Russell & Lande, Jorn
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 61:31
Ocena: 4.5/5
Upam, da gospodov Russella Allena in Jorna Landeja ni potrebno posebej predstavljati. Gre za dva izjemna vokalista. Prvi je zapustil neizbrisen pečat na albumih progresivne metalske perfekcije ameriške zasedbe Symphony X, drugi pa je že tako ali drugače udomačeni gospod “Vsepovsod” – od lastne zasedbe Jorn, do power metalcev Masterplan, tu pa raje zaključimo naštevanje. Jorn ima za seboj letos že dve izdaji, Allen se pojavlja v tem trenutku na novem albumu projekta Star One nizozemskega glasbenega čudodelnika Arjena Lucassena (Ayreon), bliža pa se tudi izid novega Symphony X albuma, njegove matične skupine torej. Deloholika vsevprek!
Če k temu dodaš švedskega multi-instrumentalista, komponista, aranžerja in producenta Magnussa Karlssona (Starbreaker, Primal Fear, The Codex, Last Tribe), ki prav tako ne najde sekunde za oddih, potem je stvar jasna. Nasploh, če je Karlsson imel pravi navdih in ideje v fazi skladanja. Glasbo, aranžmaje pravzaprav v celoti pripravlja Karlsson. Tretji Allen / Lande album je še tretjič uspešno opravljeno delo. Vrhunska produkcija, vrhunska melodična dovršenost, izjemna atmosfera, kjer si epskost in melanholija vseskozi podajata roke s pravim drama teatrom, ki te zgrabi za uhlje in korenito strese… In nenazadnje. Album je nova uspešna materializacija razgibanosti in visoke dinamike. Govorim o razgibanosti znotraj pričakovane vrednosti.
Glede na odličnost prvih dveh albumov je ta kvaliteta, ta nivo, tak glasbeni pristop ne le zaželen in pričakovan, pač pa zahtevan. Gre za povsem edinstveno in prepoznavno glasbeno usmeritev, ki je ni preprosto imenovati. V osnovi lahko govorimo o melodičnem hard rocku, ki pa po riffovski navitosti in masivni zavesi skorajda briše meje med hard rockom in heavy metalom (Turn All Into Gold – riff v kitici je metalski, refren bombastično AORovski, to ni edini primer na albumu). Če k temu dodamo sočno in okusno rabo klaviatur ter poln izkoristek dodanih aranžmajev za klaviature, ni dvomiti, da bi tudi marsikatera prog metalska skupina ubijala za takšno ubranostjo.
Seveda pa sta glavni vlogi odigrala fantastična vokalista, ki sta znova iztisnila iz sebe svoje maksimume. Prednost na albumu dobi tokrat Russell Allen, ki se prvi predstavi v naslovi otvoritveni skladbi albuma. Pristop Karlssonovega pisanja skladb je kot ulit obema pevcema in njuna vokalna eksponata prihajata do izraznega maksimuma preko albuma. Oba vokala sta v osnovi zapisana hard rocku . Allen ne skriva vzporednic odraščanja ob poslušanju Ronniea Jamesa Dia (Rainbow, Dio, Black Sabbath), Lande je še predobro poznani rezervni David Coverdale (Whitesnake). Jemanje verzov večinoma oba opremljata z izrednim občutkom improvizacije (kitice), v refrenih pa se vokalni barvi združita v harmonizirane duete in kreirata tisti edinstveni in prepoznavni žmoht velikih melodij arena napevov, ki se ob poslušanju na prvo žogo nepovratno zajedo pod kožo.
Težko je znova izpostavljati vrhunce. Skladbe nosijo od A do Ž značilno prepoznavno znamko unikatnega pristopa v melodičnem hard rocku, ki še prenese maksimalno razgibanost aranžmajev vključno s kitarskimi eskapadami klasične Skandinavske “Yngwie” šole, da lahko označujemo “The Showdown”, kot ploščo zapisano temeljem hard rocka, čeprav zaradi bombastike aranžmajev in navite riffovske produkcije vseskozi diši po metalu. Zato se ne bo težko z njo sprijazniti tudi vsem tistim, ki imate radi glasbo projekta Avantasia, pa potem zajetnega kupčka skupin vključujoč zasedbe Symphony X, Angra, Edguy, Starbreaker, Masterplan,… Tudi v bolj umirjenih trenutkih, kot je balada Copernicus, Karlsson kot aranžer ne zna zatajiti, oba vokalista pa še bolj izrazno zadihata v svoji veščini, ki jo kronata z osupljivo vokalno predstavo polno čutne vživetosti.
Od tu dalje ne gre več izgubljati besed. Gre za perfekcijo v melodičnem, bom tu uporabil skovanko, metalu, zaradi izredno navite riffovske produkcije, ki je zapisana sledenju visoki atmosferičnosti koprnečega drama učinka, izredne dinamike razpoloženjskih obratov, enkratnih vokalnih akrobacij ter neverjetne melodične perfekcije in dovršenosti. Hkrati s tem se postavlja nekoliko zlobno vprašanje. Kaj namreč išče Magnus Karlsson pri Primal Fear? Prav škoda ga je v družbi nemških hrustov. Da zaključim. Naredite si uslugo in si nujno priskrbite album “The Showdown”. Vsi tisti, ki stremite za melodično perfekcijo in tisti, ki imate radi AOR melodije in njihovo rabo v naviti metalski produkciji, kjer hkrati ne manjka bombastične rabe klaviatur ter seveda najboljšega kar lahko moški vokal v takšni produkciji sploh ponudi, ne bodi stiskači. Privoščite si najboljše. Upajmo, da bo ta projekt nekoč zaživel tudi na odru, ker si takšna imenitnost to nedvoumno zasluži. Tretji album v petih letih in tretji zadetek v polno!
Zasedba
Russell Allen – vokal
Jorn Lande – vokal
Magnus Karlsson – kitara, bas kitara, klaviature
Jamie Salazar – bobni
Produkcija
Magnuss Karlsson
Seznam skladb
1. The Showdown
2. Judgement Day
3. Never Again
4. Turn All Into Gold
5. Bloodlines
6. Copernicus
7. We Will Rise Again
8. The Guardian
9. Maya
10. The Artist
11. Eternity
12. Alias
