Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Trdoživi
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 42:40
Ocena: 4/5
Trdoživi so primorska punk rock skupina, točneje zasedba doma iz ajdovskega Branika (grad Rihemberk), lociranega tik pod vzpetinami komenskega krasa, ki se z albumom »Poreklo«, ta je izšel v zadnjih izdihljajih preteklega leta, vračajo po osmih letih znova na sceno. Leta 2008 je namreč izšel predhodnik »Kamen spotike« (2008). Če si trd in živ, živiš trdo življenje. To pomeni da če preživiš, postajaš vse bolj in bolj vzdržljiv ter posledično trajno trpežen. Pravi trdoživ. Brez skrbi, ne gre za skupino sladkovodnih ožigalkarjev. Tokrat so tisti, ki ožigajo s pravim bičem prvinske in kot britev ostre punkrockovske retorike stare šole, pravi prebivalci kopnih habitatov in sicer: Klavdijo Čebron (bas kitara, vokal), Boštjan Vodopivec (bobni, spremljevalni vokal) in Miha Gerzelj (kitara, spremljevalni vokal).
To je ekipa torej, ki je prestala transakcijo iz socializma v postsocializem, garda, ki danes drvi strmo proti Abrahamu. Garda, ki je mimogrede v časih štrajkov in uporništva osemdesetih, s svojo vero v pravico in poštenje (pa čeprav sta namišljeni iluziji, v rokah manipulacije neo-kapitalistov) držala punk na nogah, bila opcija opozicije, bila glas ulice, glas ljudstva. Album »Poreklo« ne bi mogel dobiti bolj pomenljivega naslova in pove o skupini prav vse. Kar slišiš, to dobiš. Deviacij h kozmetiki in olepševalnim prijemom skupina ne priznava in ne prenaša. Le srednji prst uperjen kvišku in naravnost v oko kapitalu in veleizdajstvu tistih, ki so ljudstvu iztrgali državo (ter posledično brezmejno ponižali osebno dostojanstvo državljanov) iz rok še pred več kot 25. leti in danes »samoupravno« sužnjijo Bruslju in ZDA. V tem oziru se razvija tudi »Poreklo«. Je krik uporništva starih prdcev. Neukročeni krik, ki v bistvu pristnosti in brezmejne intelektualne iskrenosti poslušalca v trenutku zruši z nog. Je tipski dokument slovenske punk rockovske porogljivosti stare šole, z neprikrito konotacijo, ki jo dodaja na album edinstveno tuleči veter kraške burje.
Čeprav delujejo Trdoživ danes, kot vrste dinozavrov na slovenski glasbeni sceni, je njihovo novo prebujanje toliko bolj cenjeno, saj so Trdoživi v glasbenem oziru relikt stare punk rock šole in »vzgoje«, kakršne na aktualni sceni skoraj ni več. Za hip so se denimo prebudili tudi metliški Indust Bag, še kdo? Ah saj res, t’minski Rodoljubac, še kdo? Aha, kočevski Pankeroschi. In še kdo?
Energetsko vibracijo, ki jo pooseblja albuma “Poreklo”, od mlade garde skupin, ki se etablirajo z oznako alternativnorockovske art kulture, danes ne moremo dobiti. Niti ni pošteno, da bi jo od nje zahtevali. Preprosto. Druga generacija, drugače vzgojena, zato razume, zaznava in ustvarja znatno drugačno glasbo, ki pa ji še vedno reče punk, pa čeprav le še »žgečka« ušesne polže in ne pozna tiste dobro znane svete jeze, s kakršno znajo še vedno udariti in očarati desperadosi starošolske rock’n’roll obrti Trdoživi.
Tudi sarkazma, samoironije in pristne ter zdravo zafrkljive plati ne primanjkuje na tem albumu. V tem oziru si črni humor primorske skupine, kot so Zmelkoow, Ana Pupedan in v našem primeru Trdoživi, že kar pregovorno podajajo (Po bndimi, Pejn pokozlan). Seveda je kup fušev na albumu, kar pa daje izraznosti starostne plesni akterjev dodatno žlahtnino, barvo, vonj in okus. Ko slišiš tak album, te odstreli v zlate čase. Na začetek devetdesetih in misliš, da se je slovenski punk rock druge generacije rodil znova! Vsaj za hip. Sicer pa je »Poreklo« album, ki je pretežno naphan s pospešenimi rock’n’roll rušilci, skrpanimi skupaj na treh do štirih akordih, blago deviantno disonantnih zavojev, ne pretirano natančne vokalne eksekucje. Elementarno, rudimentarno, izvorno. Kot to mora biti v pomenu pravega punka in rock’n’rolla. Poseduje robatost, ostrino, nebrzdane kvante srčno izbljuvane ihte. Čeprav si Trdoživi tega pri svojem zrelostnem stažu nemara v vsej svoji skromnosti, niti ne upajo naravnost priznati, učinkuje album »Poreklo« natanko tako. Edinstveno. Izgubljeno v času in prostoru. Nebrušen briljant alternativnorockovskega podzemlja, ki se prebija iin preživlja še naprej sam. Neustrašno! Ob vsem tem deluje mlado, neukročeno, zato se ga bo sčasoma oprijel vzdevek »zimzelenega albuma«.
Trdoživi – Modre luči:
Zasedba
Klavdijo Čebron – vokal, bas kitara
Miha Gerzelj – kitara, spremljevalni vokal
Boštjan Vodopivec – bobni, spremljevalni vokal
GOSTJE:
Edi Žorž – drugi kitarski solo na skladbi št. 7
Blaž Škrbec – sintetizator na skladbi št. 11
Blaž Stubelj – bariton saksofon na skladbi št. 14
Boco – vokal na skladbi št. 14
Produkcija
David Šinigoj
Seznam skladb
1. Moč in energija
2. Poreklo
3. Kačji pastirji
4. Modre luči
5. Pomlad
6. Vaša muzika
7. Živeči
8. Na grad
9. Lončeni prostor smrti
10. Slovo od Rihemberka (poezija Simon Gregorčič)
11. Po bndimi
12. Tramvaj
13. Hej hou
14. Mona
15. Super vera
16. Pejn pokozlan
17. Gruden
