Izvajalec: Malik
Založba: ZARŠ Records
Izid: year
Trajanje: 43:00
Ocena: 4.6/5
Če je bila prva asociacija po poslušanju štirih skladb na plošči Urok asociativno zelo tesno povezana z zvoki Alice In Chains, se bratska naveza bratov Černelč ter Drašler tudi tokrat ne oddaljujejo od varnega pristana precej temačne in od Boga navdihnjene post grungerske melodike. Kalejdoskop občutij se naslanja na devetdeseta ter magično izročilo Seattla, namesto drogeraške zamaknjenosti pa so tu v ospredju ekstaze božanske zamaknjenosti, vere v Eno ter obračunu z modernimi praznoverji in brezverji. Malik so kot odmev slabe vesti sedanjega časa, Praznoverje pa je evangelij njihovih pridig. Svet je skrivnosten kraj in razkritje božanskega je dana nam samim v introspektivno razkritje. Če smo razsrediščeni ter občutimo svoje stanje kot stanje izgubljenosti, nastopi po tem lahko le ozdravitev ter razvozlavanje skrivnosti življenja. Po ničenju nastopi dopolnjevanje ter umiritev v zlitju z Enim, povzamejo Malik. Ostane Nič, ki objame vse, sleherno zatekanje v vzorce instrumentalnega ponavljanja praznih besed pa je le brezsmiselno mrmranje votlih konstruktov, brez pomena. Je človek ustvaril boga zato, da bi bog ustvaril človeka ali je Bog ustvaril človeka zato, da bi človek ustvaril Boga. Protislovje je počelo stvarstva, smisel življenja pa v njegovem nesmislu, povzamejo Malik. Prav to poigravanje z ontologijo sveta in Svetega je osrednja rdeča nit oratorija obsotelskega kvarteta, Malik pa se pridigarsko predajo mantri o tem, da je le vera temelj obstoja, zunaj misli in izrekanja besed pa nič ne obstaja. Zelo prefinjena in nihilistična, zelo subverzivna in zelo solipsistična. Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo podstat obstoja vsega. Filozofsko pohanje, ki fascinira, a ne da osnove za zdravo čutenje in videnje sveta …
Pa preidimo k glasbi. Oktet skladb odpira vrata v neskončni svet možnosti, Malik pa posežejo po masivnih formah ter gostemu zvoku, gostih teksturah ritma ter prelivajočih se melodij. Morebiti je zvočna paleta slišanih zvokov že slišana, nikakor pa ji ni moč očitati izpranost ter dolgočasnost. Vsaj ne, če ste v svoj osnovni koncept dojemanja glasbe vpeli genski zapis grungea. V kolikor ste bolj puristično ter manj fin-de-sieclovsko naravnani pa zna molovski izraz rahlo zamoriti ter se izliti v boršč monotonije. Vsemu navkljub je Praznoverje zelo kvalitetno kovan glasbeni izdelek, na katerem se zrcali več kot desetletje glasbenega dodelovanja ter sinteze ter medsebojnega druženja skupine. Basist in bobnar Jošt in Vid Drašler sta poleg pevca Simona Černelča pri skupini že od nastanka leta 1998. Po nekaj letih glasbenega iskanja se jim pridružil kitarist Andrej Černelč, pred kratkim pa še Damjan Dobrina, tudi on na kitari. Godba je težka, hipnotika distorzije pa odseva sodelovanje s kalifornijskim magom masteringa, Davom Collinsom, ki je sodeloval že z Joe Cockerjem, Fu Manchu Soundgarden, QOTSA ter številnimi drugimi. Osnova je torej trdna ter temelji glasbe (ter vsebine) globoki kot vrag, pardon – bog. Hitov kot hitov na plošči ni, vse kar šteje pa je celoten izdelek, ki je napodvprečen!
Osem skladb je tu osem konceptualnih pripovedi in zgodb, v katerih se Malik new agersko postavijo po robu kolesju brezidejne sedanjosti, krizi vrednot ter vere. Praznoverje je malce manj kot tri četrt urni izstrelek iskrene filozofije, ki se zrcali prek besedil, post rockerske kulise glasbenega pa so le podkrepitev vsemu. Težka vsebina potrebuje težke zvoke in Malik obe plati celote vešče ter okusno brzdajo. Tako dobro, da si zaslužijo nedvomno eno pomembnejših mest v zlati peščici s kruhom pomazanih domačih novotarij letošnjega leta. Zelo za!
Zasedba
Andrej Černelč – kitara
Vid Drašler – bobni
Jošt Drašler – bas, spremljevalni vokal
Simon Černelč – vokal
Produkcija
Matej & Damir Grginič
Seznam skladb
1. Prehod
2. Usoda
3. Prikazen
4. Urok
5. Skrivnost
6. Razodetje
7. Onstran
8. Duh
