Prezebli vikingi o svojih glasbenih nazorih in načrtih ter o izkustvu z Italijankami (2007)

Datum intervjuja: 06.11.2006

Prijazna Šveda in člana melodičnih hard rockerjev House Of Shakira, za marsikaterega poznavalca evropske izpeljanke skupine Journey, kitarist Anders Lundström in bobnar Tony Andersson, sta po koncertu House Of Shakira bila pripravljena odstopiti nekaj minutk časa za kratek, a sočen pogovor z ekipo RockLine. V peklensko hladnem vzdušju improviziranega “backstagea”, ki ga je predstavljal kar zasilni šotor kluba Banale v Padovi, sta reveža sicer med razgovorom prehlajeno smrkala…

Aleš: “Danes je zadnji dan vaše enotedenske turneje po Italiji. Kako je prišlo do nje in ali ste zadovoljni z njenim razpletom?”
Tony: “Radi smo v Italiji, a problem je, ker je tu hladno. Vsi smo zboleli. Kljub temu, da smo vikingi težko prenašamo mraz. Navkljub temu pa je bila turneja dobra in radi imamo Italijanke.”

Aleš: “Ste res sredi snemanja novega albuma ali trenutno spravljate šele skupaj osnutke za novi album. Nekje sem prebiral, da opravljate to turnejo po Italiji med snemanjem novega studijskega albuma?”
Tony: “Smo pred pričetkom snemanja. Imamo pripravljenih skupno 15 skladb, potrebujemo pa jih še kakšnih 10, da bomo lahko izbrali najboljši material za novi studijski album!”

Aleš: “Bo prinesel vaš novi album tudi kakšne spremembe v glasbeni usmeritvi skupine?
Tony: “V bistvu ne, se pa vračamo z zvokom nazaj na začetek. Reč bo precej podobna tistemu kar smo počeli na albumu “Lint”, našemu prvencu. Bolj bo podoben albumu “Lint” kot, pa našemu zadnjemu studijskemu albumu “First Class”.

Aleš: Opazoval sem vas med “sound checkom” Čutiti je bilo izreden profesionalni pristop, izreden perfekcionizem in natančnost. Se ta vaša delovna zavzetost lahko prenese tudi na studio?”
Tony: “Skladbe pilimo tako dolgo dokler nismo popolnoma zadovoljni z njimi. Trenutno smo brez založbe in imamo časa na pretek. Resnično želimo narediti najboljše kar znamo in zmoremo.”

Aleš: “Torej je napovedati približen datum izida novega albuma pravzaprav precej utopična stvar v tem trenutku?”
Tony: Ha, ha, ha. Bolje da ne napovedujemo ničesar, vendar če že, lahko povem, da nova plošča po vsej verjetnosti še ne bo izšla v prihodnjem letu!”

Bojan: Kateri so vaši največji glasbeni vplivi?
Tony: Ufff,…

Bojan: “Očitno je, da so Journey ena pomembnejših skupin, ki je vplivala na House Of Shakira?”
Tony: “House Of Shakira smo pet zelo različnih osebnosti! Pet različnih glasbenih vplivov in okusov. Osebno, preden sem se pridružil House Of Shakira, za Journey spoh slišal nisem.”

Bojan: “Nikoli?”
Tony: “Nikoli. Ko sem prišel k House Of Shakira, sem poslušal Black Sabbath, Deep Purple, Iron Maiden. Prav tako veliko poslušam jazz, potem fusion. Tako sem spoznal Peera. Hodila sva skupaj na glasbeno šolo v ZDA. Smo zelo različni kar se glasbenega okusa tiče.”

Aleš: “To je zelo zanimivo, potem lahko pravzaprav igrate vse!”
Tony: Heh, resnično lahko pričakuješ vse. Kar se pa AOR rocka tiče, pa imamo v skupini le enega člana, ki posluša AOR! To je kitarist Mats!”

Aleš: In kakšni so tvoji glasbeni vzorniki, Anders? Na “sound checku” smo denimo lahko poslušali tvoje riffe iz Heading Out On A Highway.”
Anders: “Ja res. Judas Priest, Led Zeppelin, AC/DC. Kar pa se Journey tiče, pa moram priznati, da sem jih odkril zelo pozno. Gre pravzaprav za edini AOR bend, ki ga lahko poslušam, govorim le zase.”

Aleš: “Nemara zoprno vprašanje, pa vseeno. Če se ozremo po naslovnicah posebej prvega albuma “Lint” in nekaterih vaših verzih s tega albuma, je mogoče sklepati, da so vaša sporočila tudi duhovne narave, čuti se neka pozitivna energija v glasbi, na slehernem koraku?
Anders: “Pišemo o vsem mogočem. Vsekakor nismo osredotočeni le na duhovnost, trudimo se združevati v našo poezijo prav vse aspekte našega življenja.”

Bojan: “Ste igrali kdaj v ZDA?”
Tony: “Igral sem, a nikdar kot House Of Shakira. House Of Shakira tam še nikdar nismo nastopili, na nobenem samostojnem koncertu.”

Bojan: “Slučajno nameravate igrati tudi kaj po ZDA?”
Anders: Problem so promotorji v ZDA. Fani si želijo da bi prišli igrat, v tem sploh ni težava, pač pa je problem ker te glasbe nihče ne podpre. Ne podpre v finančnem smislu. Nihče namreč ni pripravljen plačevati naših nastopov, ker pač nihče ne podpre glasbenega sloga, ki ga gojimo! Sami bi morali plačati, da bi lahko nastopali.”

Bojan: “Odpira se opcija, da bi vi v prihodnjem letu igrali po Evropi kot predskupina Def Leppard?”
Anders: “Ja, res je. Vendar pa kot pravim, tu znova nastopi isti problem. Plačati moraš. Te podpore pa žal nimamo.”

Aleš: “Kako delujete House Of Shakira kot enota? V procesu skladanja materiala, med snemanjem v studiu, kdo piše glasbo?”
Tony: “Mats pride ponavadi z idejo in prične igrati. Potem ga ustavimo in rečemo: “Ne, ne, ne, ne! Tako pa ne gre.” Potem se pogovarjamo in pričnemo vso stvar graditi od začetka. Večinoma se zgodi tako, da oba naša kitarista Mats ali Anders prispevata najprej svoje ideje, potem pa se priključimo ostali in prispevamo svoje predloge in ideje poleg.”

Bojan: “Vsak prispeva torej svoj delež!”
Tony: “Tako je. Prej sem se takoj po koncertu pogovarjal z enim fanom, ki je za eno našo skladbo, ki smo jo igrali dejal, da je najboljša naša, kar smo jih naredili. Vendar pa je nastala popolnoma po istem kalupu kot vse ostale. Naivno! Kot nedolžna šala v studiu!”
Anders: To se lahko pripeti povsem nepričakovano, denimo tudi med “sound checkom”, tik pred koncertnim nastopom”.

Bojan: “Ali kdaj želite z določenimi aranžmaji zveneti podobno nekemu določenemu izvajalcu?”
Anders: “Nikoli. Veš, vsak naš album in skladba je refleksija trenutnega razpoloženjskega stanja skupine, trenutnega stanja duha. Nikoli pa ne skušamo kopirati kogarkoli.”

Aleš: “Danes je bil med vašim koncertom tu v Padovi izredno slab obisk. Zakaj?”
Anders: “Ja, to je pa ena izmed tistih žalostnih plati te turneje. Dva meseca pred pričetkom sem razposlal lokalnim promotorjem skupno 90 plakatov. V enem tednu kolikor se mudimo v Italiji, nisem zasledil na ulicah, niti na stenah zgradb prizorišč, kjer smo koncertirali, enega samega, samcatega plakata.”

Aleš: “Nemogoče!”
Anders: “Ja in vendar se je zgodilo. Denimo v Rimu nas je prišlo poslušat vsega dobrih 100 ljudi. Si zamisliš, v glavnem mestu Italije? Po tej plati smo resnično razočarani, saj smo bili oropani velikega kapitala, ki nam bi ga lahko prinesla korektna promocija s strani lokalnih organizatorjev, kakršne smo sicer drugod vajeni.”

Aleš: “Resnično žalostna reč!”
Anders: “Recimo žal mi je tudi zaradi Emilia (organizator Bologna Rock City, ki je organiziral koncert House Of Shakira v Padovi, op.p.). Ta nas je z velikim navdušenjem povabil in se resnično maksimalno potrudil za vse!”

Bojan: “Kaj pa pravite na fenomen Hammerfall?”
Anders: “Joj, groza! Europe so npr. super, oni so res odlični, perfekcionizem brez primere, njihov opus je vsega spoštovanja vreden. Vendar Hammerfall, to pa je resnična potegavščina za rock glasbo!”

Aleš: “V tej dvorani, na mestu kjer ste prodajali uradne spominke, nisem zasledil vaših preostalih dveh studijskih plošč “III.” in “On The Verge”. Kako to?”
Anders: “Zaradi slabe promocijske podpore naše bivše založbe.”

Aleš:”Zahvaljujoč Bojanu sem pred tem koncertom slišal vsaj dva studijska albuma, “Lint” in “On The Verge”, tako da na srečo nismo prišli popolnoma neuki na vaš koncert.”
Anders: “Ali imaš “On The Verge” album doma?”

Aleš: “Bojan ga ima.”
Anders: “Neverjetno. Tega albuma nisem v življenju nikdar niti otipal, kaj šele da bi dobil en njegov izvod. Niti ne vem katera založba ga je izdala!”

Aleš: “Anders in Tony, hvala vama za vajin dragoceni čas in prijeten klepet. Želimo vama in skupini, da naredite čim boljši novi album, veliko koncertov ter da se znova srečamo. Morda pa ob naslednji priložnosti naša RockLine ekipa pride na Sweden Rock Festival na Švedsko.”
Anders: “To bi bilo super, če bo karkoli podobnega v igri, samo pošljite e-mail na moj naslov, sicer, pa tudi vam hvala za vso podporo in upam da se čimprej spet vidimo.”
Tony: “Tudi z moje strani velika hvala!”

Galerija slik