Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Wilson, Ray
Založba: Sandport Ltd.
Izid: year
Trajanje: 44:30
Ocena: 4.5/5
Svetovno uveljavljenega škotskega pevca Raya Wilsona ni potrebno na široko predstavljati, saj gre za ime, ki že vrsto let uživa veliko spoštovanje tako pri glasbenih gurmanih, kot nekoliko manj zahtevnih ljubiteljih kvalitetnega pop rocka. Ray je nase prvič opozoril leta 1994, ko je s skupino Stiltskin ustvaril hit “Inside” ter z njim dosegel vrhove britanskih lestvic. Še večjo pozornost pa je doživel kot član progresivno rockovskih titanov Genesis, kamor je prišel kot zamenjava za Phila Collinsa. Nehvaležno vlogo Collinsove zamenjave je opravil z odliko ter z njimi posnel imeniten, a kritično na široko prezrt album “Calling All Stations” (1997).
Navkljub dobremu odzivu, ki ga je bil album deležen v evropskih deželah, je v ZDA doživel popoln komercialen neuspeh, zato se Ray po končani evropski turneji poslovi od začasno razpuščenih Genesis, kar nekateri privrženci še danes obžalujejo. Po odhodu od Genesis se poda na pot samostojne kariere ter posname zelo dobra albuma “Change” (2003) in “The Next Best Thing” (2004), katera doživita tudi lep kritičen odziv. Občasno sodeluje s svojo staro skupino Stiltskin, vendar njegovo srce ostaja na poti samostojnega izvajalca.
“Propaganda Man” je Rayev tretji samostojni album. Na njem nadaljuje s kreiranjem čustveno in ambientalno bogato zabeljenih oblik melodičnega rocka s poudarkom na številnih akustičnih motivih ter se ob tem podaja na nekatere glasbena področja na katera se do sedaj še ni napotil. Med slednje podvige spada predvsem uporaba nekaterih elementov svetovne glasbe. Poleg izgradnje številnih akustičnih aranžmajev je album naphan z izobiljem različnih zvočnih vzorcev, ki tvorijo ambientalno zelo lepo razvejano zvočno kuliso. Glavna moč posameznih del pa se kot vselej skriva v odličnem Rayevem vokalu, ki poslušalca v trenutku očara s svojo neverjetno toplino, karizmo in izražanjem globokih čustev.
Večino akustičnih aranžmajev na kitari je napisal in odigral sem, medtem ko mu je bil na električni kitari v oporo Ali Ferguson, kateri s svojim melanholičnim slogom s poudarkom na polaganju zasanjanih bluesovskih linij blesti skozi celoten album. Poleg Fergusona je tudi večina preostale spremljevalne zasedbe sestavljene iz aktualnih Stiltskin članov. Rayeva produkcija je prav tako odlična; med akustičnimi melodijami vlada skorajda harmonična zvočna čistost. Tisto kar bo najbolj razveselilo oboževalce gospoda Wilsona pa je to, da se “Propaganda Man” ponaša z izjemno ambientalno raznovrstnostjo.
Že otvoritveni “Bless Me” s svojim kombiniranjem bogatih ritmičnih etno motivov, sočne podlage ambientalnih zvočnih vzorcev ter orientalsko obarvanih spremljevalnih vokalov s strani gostujoče pevke Tesiree Priti Kaitesi potrdi izjemno slogovno in ambientalno raznovrstnost, ki obvladuje celoten izdelek. V trenutku, ko vpade Rayev vokal, kateri s svojo čustveno globino uspe poslušalca z izjemno lahkoto zadeti v dno duše, dobi vsaka skladba še dodatno ambientalno širino. Način s katerim Ray pevsko in muzikalno plove skozi posamezne motive ter ob tem posreduje večinoma globoko osebnostno poezijo je v svoji iskrenosti dandanes nekaj izjemno redkega, kar bodo znali mnogi glasbeni sladokusci še kako ceniti. Oboževalci “Calling All Stations” pa se bodo razveselili ob podatku, da na “Bless Me” gostuje kultni izraelski bobnar Nir Z, kateri je odigral večino bobnov na omenjenemu albumu ter na Genesis turneji iz leta 1998 opravil nalogo koncertnega bobnarja.
Na albumu ne manjka tudi umirjenih akustičnih baladah kot sta denimo “Lately” in “Razorlite”, kjer je Rayevo petje ob nežnih kitarskih akordih in valujoči spremljavi klaviatur vselej zmagovita kombinacija. Med večdimenzionalne, da ne rečem progresivno rockovske stvaritve spada odlični “The Brakes Are Gone”, kjer ob tvorbi izjemnih ambientalnih motivov na klaviaturah pridejo na pamet kakšni sodobni Marillion ali Porcupine Tree. Med vrhunce albuma spada tudi naslovna skladba, kjer je pevski odličnik združil ritmične vzorce svetovne glasbe, orkestralne zavese in ženske spremljevalne vokale v skorajda čisto ambientalno perfekcijo. Izpostaviti gre tudi odlični “Things Don’t Stop”, kateri navdušuje s svojo poetično naravo in dramatično akustično melodijo. Rayevo petje je tu v svoji fatalističnosti že skorajda na ravni kakega Davida Bowieja, znotraj pa je najti tudi fenomenalno zaključno Fergusonovo kitarsko solažo. Večina Rayevih besedil temelji na osebnostnih izkušnjah ter kritičnemu pogledu na sodobno družbo, v manjšini tudi na ljubezenskih razočaranjih, vendar te izrazi brez najmanjšega kančka osladnosti.
Ray je s “Propaganda Man” ustvaril še en izvrsten in ambientalno izjemno raznovrsten album, kateri se v prvi vrsti odlikuje s posredovanjem njegovih najbolj iskrenih emocij, ki jih ta fantastični pevec združuje s perfektno ujemajočimi zvočnimi kulisami. Vsi večni glasbeni romantiki in zaljubljenci v pevsko iskrenost, ki prezirajo dandanes v popu in melodičnem rocku prepogosto prevladujočo vokalno osladnost, tega izdelka nikakor ne smejo spregledati. Nekdanji Genesis slavček na svojem najnovejšem izdelku ostaja nadvse iskren propagandist svojstvene ambientalne romantike s katero se z neverjetno lahkoto dotakne poslušalčevih najglobljih čustev. Edina škoda pri vsem skupaj ostaja ta, da je v nasprotju s prejšnjima albuma, ki sta izšla pri uveljavljeni nemški prog rockovski založbi Inside Out, “Propaganda Man” izšel pri Rayevi neodvisni založbi, kar pomeni, da ga bo marsikdo zaradi slabe reklame in omejene distribucije kratkomalo spregledal.
Zasedba
Ray Wilson – vokal, kitara in ustne orglice
Ali Ferguson – glavna kitara in spremljevalni vokal
Lawrie MacMillan – bas kitara in spremljevalni vokal
Ashley MacMillan – bobni in tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Graeme Hughes – kitara na “Things Don’t Stop”
Scot Spence – dodatna kitara na “Bless Me”, “Progaganda Man” in “Cosmic Baby”
Kim McLelland – klavir na “Razorlite” in orgle na “Modern Day Miracle”, “The Brakes Are Gone”, “Propaganda Man” in “Frequency”
David Archibald – klavir na “The Brakes Are Gone” in “Frequency”
Gregor Lowrey – harmonika na “Modern Day Miracle” in “The Brakes Are Gone”
Tesiree Priti Kaitesi – spremljevalni vokal na “Bless Me” in “Propaganda Man”
Alvin Mills – bas kitara na “Bless Me”
Uwe Metzler – kitara na “Bless Me”
Nir Z – bobni na “Bless Me”
Produkcija
Ray Wilson
Seznam skladb
1. Bless Me
2. Lately
3. The Brakes Are Gone
4. Razorlite
5. Propaganda Man
6. Frequency
7. Modern Day Miracle
8. Cosmic Baby
9. Things Don’t Stop
10. More Propaganda
11. On the Other Side
