Izvajalec: Bell, Maggie
Založba: Atlantic Records
Izid: year
Maggie Bell je večini glasbenih zanesenjakov verjetno neznano ime, tesno povezano s karakterno ojačanim, izključno vokalno dostavljenim koketiranjem z od bele raje posvojenimi motivi črnske kulture glasbeno umetnostnega izražanja soul, gospel in navsezadnje seveda tudi blues glasbe. To pa še zdaleč ni vse! V Glasgowu rojena prva dama otoškega bluesa je pravzaprav brezkompromisno in neukrotljivo ženšče, katere glas je dolgo veljal za edino pravo alternativo nesmrtni Janis Joplin. In to ne brez razloga. Njen vse prej kot angelski glas je šokantna mešanica zgoraj omenjenih vplivov, skratka pravcati atomski pospeševalec emocionalno nabitih delcev, kjer vseskozi prednjači močno poudarjena čutnost pevkinega izraza.
Ob letnici nastanka tega albuma, torej leta 1974, je Maggie Bell zakorakala v svoje devetindvajseto leto starosti. Izkušnje, ki si jih je pred tem nabirala v zasedbah Power in Stone The Crows, so jo prekalile v samostojno umetnico, prepojeno z veliki pričakovanji in občutki ter odločnostjo, da krene svojo pot pod svojimi pogoji. Temu primerno zveni tudi pevkin prvenec Queen Of The Night, s katerim nam Maggie prinaša suvereno razgibano vokalno akrobatiko, ki se ne brani razkazovanja lastnih razpoloženjskih nihanj iz funky diktirane Cado Queen, pa vse do intimne Trade Winds, ki nam namerno daje vtis prijetne mentalne odmaknjenosti ambienta kakega od nočnih klubov. A Woman Left Lonely, neponovljiva bluesy/soul perfekcija starega rivala, sigurno pa v prvi vrsti predvsem velike vzornice Janis Joplin in Souvenirs hitro pokažeta, kako občutljiva je lahko naša škotska prijateljica. Šarmanten, skoraj da freejevski ambient veje iz ozadja obeh mehkobnih zgibank, nazadnje tako perfektno zaokroženih z barvami melanholije in otožnosti prav iz strani Paula Rodgersa. Sledi izrazito poudarjeni razpoloženjski obrat v obliki latino obarvane After Midnight. Skladba je nedvomno največje presenečenje albuma, njena prepričljiva interpretacija pa s širokogrudnim poklonom delu J. J. Calea ubije dve muhi na en mah. Razgreta Maggie je definitivno vroča, njena odločnost pa pušča malo prostora za dvom. Kompaktni blues standard As The Years Go Passing By samo še potrjuje prejšnje trditve o strašljivem radiusu izraznosti pevkinega glasu. Impresija slednjega svojevrsten vrhunec doseže z Oh My My, Yesterday’s Music in pomenljivo We Had It All, ki v najlepšem možnem načinu zaokrožijo ta senzacionalni dokument enega najimenitnejših ženskih vokalov v zgodovini glasbe.
Queen Of The Night je še eden v vrsti tistih glasbenih draguljev, ki ga boste v domačih najsi bo še tako specializiranih trgovinah iskali zaman, da o hlevovsko orientirani ponudbi katerega koli od naših veletrgovcev niti ne govorim. Podalpska realnost je pač taka, tako da vam ostane le obisk kakega od številnih spletnih ponudnikov glasbenih zapisov, slednjih v originalnem pakiranju seveda, da ne bo kakšne pomote. Verjemite, ne bo vam žal.
Zasedba
Maggie Bell: vokal
Chuck Rainey: kitara
Reggie Young: kitara
Cornel Dupree: kitara
John Hughey: bas
Steve Gadd: bobni
Produkcija
Jerry Wexler
Seznam skladb
1.Cado Queen
2.A Woman Left Lonely
3.Souvenirs
4.After Midnight
5.Queen Of The Night
6.Oh My My
7.As The Years Go Passing By
8.Yesterdays Music
9.We Had It All
10.Other Side, The
11.Trade Winds
