Raj je raj na Rock Otočcu! (2008)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Datum koncerta: 06.07.2008
Število obiskovalcev: 27
Cena karte: 10.000

Rock Otočec. Dvanajsti zaporedni festival vseh blatnih festivalov, ki je potekal v idiličnem okolju okoli gradu Otočec, nam je postregel s tridnevnim dogajanjem, tako glasbenim kot kratkočasnim. Poudarek je bil na medkulturnem dialogu, odnos do Tibeta je predstavljalo društvo Dharmaling, del programa je bil namenjen osveščanju ljudi o globalnem segrevanju ozračja in podnebnih spremembah, kar je predstavilo društvo Fokus … Svoj delež je terjalo tudi evropsko prvenstvo v nogometu! Dogajanje je popestril tudi organizator in oče dogodka, Franci Kek, ki se je po prizorišču prevažal s svojim živo rdečim tomosom. Njemu in ekipi gredo tudi vse pohvala za organizacijo na nivoju, ki je težko primerljiva z marsikaterim slovenskim in tudi tujim organizatorjem. Festival je potekal od petka, 27., do nedelje, 29. junija.

PETEK, 27. JUNIJ

BANDITI: 18.55 – 19.10
Čast otvoritve koncertnega dela festivala Rock Otočec je pripadla punk`n`roll bendu Banditi iz Idrije. Kvartet, ki je prvo vajo odhrumel leta 2005, sicer še čaka na izid prvenca, a kot obljubljajo fantje, naj bi se izid zgodil še letos. Njihov petnajstminutni nastop na festivalu je spremljala gruča približno petdesetih deklet in fantov, vendar nič pretiranega. Na repertoar so uvrstili za njih najboljše komade, kot so “Nick O`teen”, “Dost mam”, “Secret Place”, “Rad bi le”, “Skozi tvoje oči”. Nezahtevna najstniška populacija je bila navdušena, za “stare mačke” pa … Nič pretiranega, celo že slišano.

DIVJI V*ETER: 19.25 – 19.50
Eni od zmagovalcev predizbora za Rock Otočec v Mariboru so tudi Divji V*eter, ki so na slovenski glasbeni sceni še pravi zelenčki. Peterica s pevko Tino na čelu prihaja iz Ruš, sami pa se opisujejo kot izvajalce mehkejšega rocka. Da to drži, so dokazali že na zaključku Majskih iger v Ljubljani, kjer jih je z razliko od Rock Otočca poslušalo bistveno več ljudi. Na Otočcu je bil bolj od njihovega nastopa zanimiv fuzbal.

PAIN IN THE ASS: 19.55 – 20.25
Jevniški punk-rockerji Pain In The Ass, včasih poznani pod No Excuse, so bili še eni lokalni zmagovalci predizbora za Rock Otočec. Peterica mladih, nadobudnih fantov, ki nas je ponesla v malce trše ritme, je pod oder pritegnila zavidljivo število poslušalcev, ki so se obešali po ograji. Res, da so bili to v večini prijatelji in znanci, dejstvo pa je, da band še veliko obeta. Poleg komadov “Zasilni izhod”, “Sanje brez nadzora” ter “Kreten” je največjo norijo požela prav pesem našega otroštva. Le kdo ne pozna “Srečno Kekec”?

OTIUM: 22.35 – 21.10
Otium. Bend, čigar začetki segajo v poletje leta 2001, ponuja poslušalcem koktejl, zmiksan iz rocka, funka, nu-metala in punk-rocka, ki ga popestri močen, a kvaliteten glas Jasmine Grčar. Vendar, je to formula za uspeh? Poslušalci na Otočcu so delček tega že dokazali, veliko pa je odvisno tudi od emancipiranosti benda.

INTERCEPTOR vs. SARCASM: 21.20 – 22.05
Nič ni nemogoče, vendar se redkokdaj zgodi, da oder skupaj zasedeta dve legendarni trash/heavy metal zasedbi, kot sta Interceptor in Sarcasm. Nastop, nabit z energijo, je bil poslastica za vse metal sladokusce, ki jih je bilo na Otočcu ta dan kar precej. Žal nastopa zaradi drugih obveznosti nisem mogla spremljati.

NIET: 22.25 – 23.20
Prvi od slovenskih velikih dveh, legendarni ljubljanski pankerji Niet, so oder zasedli med močnim nalivom. Vendar ta ni odvrnil množice, ki se je zbrala pod odrom. Nasprotno, na Rock Otočcu je dež prav dobrodošel, saj več blata kot je – bolje je. In ko si se ozrl okoli, nisi videl, kje se množica konča.
Niet so začeli z”Molkom” in norija se je pričela. Folka niti spodrsavanje na mokri travi ni ustavilo. Komu mar, če je kdo pristal na riti. Nadaljevali so z “Vijolicami” in publika je z Borutom v en glas zapela … “Trip in vijoliceee, trip in vijolice v očeh-e-eh…”. Ta večer zagotovo v marsikaterih očeh. Bolj je Borut zvenel jezno, bolj je deževalo. Ironija ali …? Sledili so “Tvoje oči” in “Paranoja” ter “Umiranje”. Publika se je odzvala malce zadržano. Že res, da se je na Otočcu zbrala dosti mlajša populacija, ki večini Niet najbrž ne pomenijo toliko, kot malce starejšim. Je pa tudi to, da na takšnih in drugačnih festivalih težko oceniš, kdo so pravi privrženci nekega benda. Še “Srečna mladina” nato pa je glavni vokal med “Zastavami” prevzel basist Aleš Česnovar. Zanimivo! “Depresija” je ponovno postregla z enoglasnim petjem množice. Le kako ne bi, saj je to še eden izmed najbolj poznanih komadov Niet. Tu je bil še “Sam”, ki prav tako spada v skupino “naj” Niet komadov. Tole zveni kar malce po(p)cukrano, ha? “Luna in zvezde, mesto in luči …”. Da, začetek “Ruskega vohuna”. Bolj se trudiš, da ti verzi tega komada po koncertu ne bi odzvanjali v glavi, se zgodi ravno obratno. Je to mogoče Niet odvisnost? Čeprav je “Ruski vohun” še eden bolj prepoznavnih komadov, ga množica ni prepevala tako glasno, kot kakšen komad prej. Je bila pa zato toliko glasnejša med “Bil je maj”. Tokrat okoli tega komada ni bilo takšnega pompa (predvsem s strani publike) kakor v Križankah sedemindvajsetega maja, a je bil vseeno nabit s čustvi. Dovolj je bilo že to, da vemo, da je komad posvečen preminulemu kultnemu frontmenu Primožu Habiču, čeprav tega nihče na Otočcu ni posebej omenjal. In ravno med tem komadom, se je še malce bolj ulilo. Kot bi nebo jokalo. Opaziti je bilo moč tudi nekaj prižganih vžigalnikov, ki so plapolali v vetru. Fantom se je nato na odru pridružila še Tanja Ukmar. Sledil je “Ritem človeštva” in še trije malce hitrejši komadi “Izobčeni”, “Melanholija” ter “Perspektive”. Niet so svoj nastop zaključili z enim njihovih najbolj prepoznavnih komadov. To je “Lep dan za smrt”, čeprav mi ga najbrž ne bi bilo treba posebej omenjati, ter “Februar”.
Fantje so se poslovili in tudi deževati je nehalo. Zanimivo, vendar se je publika po nastopu Niet kar malce porazgubila, čeprav so sledili še eni legendarni pankerji.

Setlista Niet:
1. Molk
2. Vijolice
3. Tvoje oči
4. Paranoja
5. Umiranje
6. Srečna mladina
7. Zastave
8. Depresija
9. Sam
10. Ruski vohun
11. Bil je maj
12. Ritem človeštva
13. Izobčeni
14. Melanholija
15. Perspektive
16. Lep dan za smrt
17. Februar

PANKRTI: 23.35 – 00.40
Kot zadnji od slovenskih legendarnih dveh pank bendov so oder Rock Otočca zavzeli Pankrti, ki so svojo vrnitev na slovensko glasbeno sceno obeležili z velikim koncertom prvega decembra lani v Hali Tivoli. Za Petra Lovšina aka. Perčija Gnusa, kot je bil poznan v mladih letih, ter njegovo bando to ni bil prvi nastop na otoškem odru, saj so nastopili že v letih 1983 in 1997. Pa vendar so se na kraj zločina ponovno vrnili. Čeprav je dež ponehal, se pod odrom ni zbralo toliko ljudi, kot med nastopom Niet, so bili pa ti toliko bolj glasni. Pankrti, katerih slogan re-union turneje se glasi “Nč se ne premakne” so publiki postregli z legendarnimi komadi kot so “Lublana je bolna”, “Bandiera Rossa”, “Osmi dan”, “Totalna Revolucija” in mnogimi drugimi. Publika je norela od prvega do zadnjega komada. Pankrti so, tako kot Niet, eden tistih bendov, ki je poznan tako mlajši kot starejši generaciji, njihova glasba pa ne spusti sobe vsakega pravega alternativca.

ZABLUJENA GENERACIJA: 0.55 – 1.45
Ura je vztrajno tiktakala začetek sobote, ko so kot zadnji slovenski bend na oder prišli Idrijci Zablujena Generacija, ki jih z lahkoto (in veseljem) označimo za enega vodilnih slovenskih pank`n`roll bendov zadnjega desetletja. Na odru Rock Otočca so nastopili v slopu promocijske turneje, ki so jo poimenovali “Mi smo stare pizde!”. Zakaj tako poimenovanje? Zablujenci so tridesetega januarja letos namreč izdali svoj najnovejši istoimenski studijski album, ki se bojda sklada z njihovo krizo srednjih let?!?
Čeprav sem zamudila začetek njihovega nastopa, se je lahko prav do vhoda/izhoda na prizorišče Rock Otočca slišalo, kako je vztrajna publika glasno in z bučnim aplavzom pozdravila Zablujence. Fantje imajo s koncerta v koncert več privržencev, saj so njihovi starejši komadi postali že pravi “zimzelenčki”. In tudi novejši so na pravi poti. Eden izmed teh je “Egotrip”, s katerim so začeli svoj nastop. Publika je dokazala, da se je komad že dobro usedel v njihova ušesa. Navsezadnje je plošček na tržišču že skoraj pol leta. “Proti soncu, skozi mrak, divjam kot pobegli vlak, ni je moči, ki me ustavi in me na kolena spravi!” Verz, ki ga je publika prepevala med “Pobeglim vlakom” še kako drži. Ne ustavi je niti blato niti dež. Se po njihovih žilah pretaka kerozin? Zablujenci so nadaljevali s “Totalnim debilom”. Množica je med komadom tako norela, da se je varnostna ograja prav nevarno zibala, varnostniki pa so bili primorani napeti vse svoje “wanna be” mišice, da so jo obdržali na mestu. Misija uspešna. “Pozitiv vabrejšan”, komad, izdan na istoimenskem albumu, je zbrane ponesel v reggae-pank-rock ritme, ki so se odlično vklopili v soparno noč, ki je ni ohladil niti dež. Še “Ekstrasupermegafakinnujno”, nato pa še en zimzeleni komad – “Metulj”. Pesem, ki jo v originalu izvajajo Šank Rock, in je pankovsko podobo dobila ob petintrideseti obletnici radia Val 202, je definitivno ena tistih, ki ji pristoji vsakršno preigravanje. Začuda pa njihova prva balada v karieri – “Razdalja”, ki je ena najboljših pesmi na zadnjem albumu, ni bila sprejeta po pričakovanjih. Odziv je bil mlačen, primerljiv z občutkom, kadar nek komad slišiš prvič in ne poznaš niti besedila niti melodije. Žal se tudi to dogaja. Je bil pa odziv malce boljši med “Sonce nabija”, kar definitivno velja za te (pre)vroče junijske dni. V ta kontekst spada tudi “Samer hit 13” (Pop idoli, 2003). “Le mrzla tekočina naj misli mi hladi”. Sledil je komad “Moja Liza” in publika je še enkrat pokazala svojo vztrajnost. Še komad za vse “Patricije”, nato pa pesem, ki je na predizboru za evrovizijsko popevko Ema 2007 zasedla odlično četrto mesto – “Kdo hoče plesati z menoj?”. Ko so bila znana imena nastopajočih na Emi, se je marsikdo spraševal, WTF počnejo Zablujenci. Odgovor je bil jasen – šlo je za zajebancijo, komad pa je parodija na vse mogoče instant pop komade, ki iz dneva v dan preplavljajo z neokusno glasbo zasičen slovenski glasbeni prostor.
Zablujenci so svoj nastop sklenili s “Tu mač” in tako do konca pripeljali še en odličen nastop, kljub Hansonovemu slabemu počutju in vročini. V bolezni in zdravju …

Setlista Zablujena generacija:
1. Egotrip
2. Pobegli vlak
3. Totaln debil
4. Pozitiv vabrejšan
5. Ekstrasupermegafakinnujno
6. Metulj
7. Razdalja
8. Sonce nabija
9. Samer hit 13
10. Moja Liza
11. Patricija
12. Kdo hoče plesati z menoj?
13. Tu mač

LORD BISHOP: 1.50 – 2.30
Newyorčan in večni popotnik, Lord Bishop, ki kot vzornike navaja Jimija Hendrixa, Jamesa Browna, Franka Zappo, Johna Lennona, Kurta Cobaina, Tino Turner in Janis Joplin, svojo glasbo označuje kot sex rock z mešanico funka, s katerim navdušuje publiko po vsem svetu (omembe vreden je že podatek, da je v zadnjih nekaj letih nastopil na več kot tisoč koncertih, v povprečju 200 na leto), sebe pa kot vizionarja, egocentričnega manijaka, genija, bedaka in prihodnost rock`n`rolla, v prvi vrsti pa vedno kot pevca in kitarista. Dejansko vse to tudi je, kar je potrdil tudi energičen in z voodoojem nabit nastop na Rock Otočcu. Čeprav med slovensko publiko bolj slabo poznan, ga je prišlo poslušat in z njim v ritmih migati presenetljivo veliko mladine. Mogoče ne s prvimi nekaj komadi, vendar proti koncu nastopa čedalje več. S svojo glasbo ti nevsiljivo stopi v glavo in zleze pod kožo. Kljub nekakšnim zapletom z elektriko, ko so crknili agregati, se ni razjezil. Namesto tega je skočil z odra in zbranim ponudil nekaj svojega Jack Daniel`s whiskeyja. Gesta, ki je ne ponudi vsak svetovno znan glasbenik. Spisek svojih starih uspešnic je začinil z nekaj novejšimi komadi, kot so “Senator Groove”, “Jam Of Love” in “Killing Aint The Answer”.

Besedilo: Lea Lesar
Fotografije: Miha Mally