Izvajalec: RattleSnake
Založba: Dallas Records
Izid: year
Ocena: 2.5/5
Prihaja še en nadebuden bend iz naših domačih logov. RattleSnake (beri:klopotača) je prisikala in priklopotarila med nas, da useka in zamaje slovenski mainstream ter stvari postavi na pravo mesto. RattleSnake ponujajo grobo rečeno enostavno različico rock n’rolla, ki je lahko dostopen množicam in pravzaprav skupina kot taka predstavlja zelo pomembno figuro za splošno zavest, saj nekako slog, ki ga gojijo, sodi v zdravo mainstream sceno na naših tleh, ki smo jo Slovenci v osemdesetih nekoč že imeli.
Pot do izdaje prvenca skupine je morala biti precej dolga, trnova in mukotrpna, saj je vsega materiala na albumu za kar 14 skladb. Te so kratke in jedrnate, jasnih izdelanih motivov, brez slehernega kompliciranja, krasi pa jih dovršenost, saj so jih fantje očitno dolgo časa pilili v njim zadovoljivo všečno končno podobo. Skratka glasba za žur, glasba ulic, na kar napeljuje tudi čista realistična poezija skupine. Fantje ponujajo variabilne skladbe in rock n’ roll je resnično le grob skupni imenovalec pri vsem tem. Album nosi zavidljivo mero dinamike. Komadi nosijo dovršene kitarske solaže in prehodne kitarske okraske, ki dokazujejo izpiljenost glasbenega značaja kitarista skupine. Recimo skladba Mesto s srednjim inštrumentalnim delom ne skriva spogledovanj z zapuščino Dire Straits, pa tudi kratek izhodni zaključek na kitari (sploh zvok). Skladba Vabilo pravzaprav predstavi samo poanto poslanstva RattleSnake in bi lahko brez težav nosila naslov povzet po imenu skupine. Kraljica nosi pridih “southerna”, tudi kar se kitarske solaže tiče. Fantje imajo občutek za glasbo in motive, ki takoj pritegnejo pozornost. Ena najbolj zavidljivo zloženih skladb je npr. komad S tabo in to od glave do pete Prvsa solaža se spet nemarno spogleduje s starim dobrim Knopferjem.. Sledi impresivno drvenje skozi skladbo Luna, kjer popestrijo situacijo orgle, ki lepo doprinašajo k splošnemu tršemu zvoku celotne skladbe. Komad je tako zelo blizu klasičnemu “hard rocku”. Slednjo opazko potrdi, glede omenjenih prvin, skladba Hudič ima svoj naslov, ki pripoveduje o možnih pogubnih vplivih žensk na uboge moške. Vsekakor RattleSnake mestoma ne skrivajo tudi odklonov k Rolling Stones, zabeljenim z lepo mero punk diletantstva (Nov dan). Fantom je uspelo spraviti skupaj tudi odlično klasično “rock” pesnitev Barje, ki jo odlikuje mamljiv uvodni akustično baladno obarvani del s fascinantnimi kitarskimi harmoničnimi prepleti. Potem klopotače usekajo v klasičnem rockerskem slogu, skladba je po dovršenosti eden vrhuncev albuma in fantje niso pozabili začiniti skladbe tudi z okusnim razpoloženjskim keltskim motivov na violini. RattleSnake ponujajo na albumu dobršno mero zajebancije in v ta namen nam le to v najbolj sočni meri ponudijo v ska – reggae – punk štiklu Mormoni, z odličnimi kontrasti, katere vnaša tudi “honky tonk” klavir. Tudi oživljanju “blue suede shoes” viž v Dohtar Blues se niso izognili. Temu je prikrojen tudi zvok, ki veselo popelje človeka v davne “rocka billy” dneve. “Rhythm n’ blues” točka Moram dobit je nov zanimiv dvojni pristop “Steve Millier Band meets slovenski pivski refren”. Skladba Hvala je odlična izbira za konec albuma. Združuje okusno fuzijo orkestracij (godala, akustična kitara, klavir) in rockovkega pristopa (srednji inštrumentalni del). Zelo domiselna izhodna umiritev albuma.
Temelji so postavljeni. Kam se Bodo razvijali RattleSnake naprej je sedaj zanimivo vprašanje. Vsekakor če se bodo nadaljevali v smer surovega “triakordnega šopanja”, se bi prilegla tudi živa in bolj brezkompromisna produkcija z ostro navitimi rahlo razštelanimi kitarami. A tako enostavna situacija spet ni. Zvok je namreč bogatejši za klaviature! Pustimo se presenetiti. Skladbe so za prvenec na visokem nivoju in gre vsekakor za album, ki je na tej točki zelo zavidljiv. Dinamičen, variabilen, poln izpiljenih, odločnih kompaktnih melodij, nosi živo produkcijo in pristop potrjuje odlično delovno kemijo in uigranost članov skupine. Bend, ki je zastopan z odličnimi glasbeniki, ki znajo postaviti riff in komad, ki je skladen poslanstvu RattleSnake. Usekaj prepričljivo in zato usekaj takoj. Strupnike so pokazali! Upajmo, da bodo ti fantom v prihodnje še zrasli in postali še bolj uničujoče naviti. Skratka “Razvoj vrste” je zelo impresiven začetek zgodbe o RattleSnake. Začetek evolucije na katero je vredno najbolj resno računati.
Zasedba
Rok Brodnik – vokal
David Stritar – kitara
Zoran Mioković – klaviature
Jure Plahutnik – bas kitara
Toni Habula – bobni
Produkcija
David Stritar & RattleSnake
Seznam skladb
1. Ogenj al’ led
2. Mesto
3. Vabilo
4. Glej naprej
5. Kraljica
6. S tabo
7. Luna
8. Hudič ima moj naslov
9. Nov dan
10. Barje
11. Mormoni
12. Dohtar Blues
13. Moram dobit
14. Hvala
Trajanje albuma: 49:45
