Ronnie Atkins: Make It Count

0 69

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 18. 3. 2022
Produkcija: Jacob Hansen
Dolžina albuma: 54.15 min
Zvrst: Hard Rock/Melodic Rock
Ocena: 9.0/10


Pretty Maids so svoj zadnji album »Undress Your Madness« izdali novembra 2019 – RockLine recenzija. Normalo bi bilo, da do leta 2022 izdajo vsaj še en nov studijski album. No kolo usode se vrti po svoje in vokalistu te legendarne danske hard rock zasedbe Ronnie Atkinsu so odkrili že v času snemanja zadnjega Pretty Maids albuma raka na pljučih, za katerega pa so sprva menili, da so ga s številnimi kemoterapijami in obsevanji zatrli. A se je ta žal proti koncu 2020 obnovil. Ronnie ni stal križem rok. Pričel je zbirati ekipo za samostojni album. Tako je pred dobrim letom izšel »One Shot«- v vsem odličen prvi samostojni pevčev dosežek (RockLine recenzija).

Kdor je menil, da je to Ronniejev labodji spev, se je uštel. Možakar je ob sebi zadržal nespremenjeno glasbeno ekipo vrhunskih skandinavskih glasbenikov, ki so še v obdobju albuma »One Shot« napisali toliko glasbe, da je ta ostala ‘v rezervi’. No, v lanskem oktobru je ta ekipa poskrbela še za akustični EP »4 More Shots (The Acoustics)«, hkrati pa je dobival naslednik albuma »One Shot« že temeljne obrise.

»Make It Count« – drugi Atkinsov solo album torej, je na ped podoben predhodniku. Deset minut je daljši, sicer ni bistvenih razlik. To je zelo logično in pravzaprav glede na naravo njegovega nastanka samoumevno. V dobrem letu dva albuma, ni mala stvar. Dva dobra v zaporedju in to v enem samem letu, pa je še toliko teže doseči. Muzikalnosti mu ne manjka. Od nje prekipeva. Vrhunci razvoja pompa in bombastike so refrenski napevi, ki so briljantno založeni z dodatnimi vokalnimi harmonijami, kar je nujno, da komadi zgrabijo takoj. Ob prvem poslušanju. Atkins ne kaže nikakršnih znakov vokalne opešanosti ali skrhanosti. Njegova reprezentativna barva oziroma pristop sta tu, v središču vsega dogajanja, bi pa lahko kar nekaj komadov sicer našlo pot na kakšnega od potencialnih Pretty Maids albumov (seveda z drugačno aranžmajsko in produkcijsko obdelavo).  Vsekakor pa govorimo o osebno izpovednem albumu, ki ga na mestih spremlja tudi nekoliko ‘mehkejše’ aranžiranje, prav tako pa izdatnejša podpora klaviatur, čeprav zavzema kitarsko fraziranje v vsem absolutno središčno lego. No, balada tipa Let Love Lead The Way, ne bi imela kaj iskati na Pretty Maids albumu. Album sklene odlična naslovna skladba, ki se odpira v slogu šansone oziroma še ene balada. Ta skladba je na nek način srce parajoča, ne le po naravi aranžiranja, pač pa tudi glede na sporočila, saj deluje kot epitaf. Zato je svojstven vrhunec tega izdelka! Atkins je vedel, zakaj jo je želel postaviti na sam rep novega izdelka.

Tudi na »Make It Count« so svoje solistične zabele dostavili mojstri obvladovanja ‘šeststrunske teorije’: John Berg (Paralydium), Pontus Norgren (HammerFall) in Oliver Hartmann (Avantasia, Hartmann), medtem ko je levji delež na podobi skladb in albuma opravil Atkinsov Pretty Maids kolega, švedski multi-instrumentalist, producent in aranžer Chris Laney.  

Že sami singli so namigovali, da bo »Make It Count« nov, zelo dober Atkinsov solo album. Blood Cries Out je ena najbolj nabritih, pospešenih, a skrajno dramatičnih jurišnic, ki jo spremlja tudi intenzivna melanholija razvita v bombastičnem refrenskem napevu. Ta skladba priliva olja na ogenj v drugem delu albuma prav med izrazito balado Let Love Lead The Way ter srednje hitro Easier To Leave (Than Being Left Behind), album pa vzdržuje na tak način izrazito dinamiko.

Dobrih 54. minut je nuja za vse ljubitelje Atkinsovega vokala, pa lika in dela Pretty Maids, in sicer ljubiteljev visoko muzikalne narave, ki jo dosega navita receptura skandinavske hard rock kulture, ali recimo kar tradicija skandinavskega melodičnega metala. Izkušnje, navdih, talenti, malha odličnih idej. Vse sije z izjemno intenziteto tudi na tem albumu.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. I’ve Hurt Myself (By Hurting You)
2. Unsung Heroes
3. Rising Tide
4. Remain To Remind Me
5. The Tracks We Leave Behind
6. All I Ask Of You
7. Grace
8. Let Love Lead The Way
9. Blood Cries Out
10. Easier To Leave (Than Being Left Behind)
11. Fallen
12. Make It Count

Zasedba:
Ronnie Atkins – vokal, spremljevalni vokal
Chris Laney – ritem kitara, klaviature
Allan Sørensen – bobni
Pontus Egberg – bas kitara
Morten Sandager – klaviature
Linnea Vikström Egg – spremljevalni vokal
John Berg – kitara, kitarske solaže
Olliver Hartmann – kitara, kitarske solaže
Pontus Norgren – kitara, kitarske solaže
Anders Ringman – akustična kitara


https://open.spotify.com/album/3BaDH6gAnnsI64YKDm2vgW
Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki