Kraj: Prešernov trg / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 26.12.2006
Število obiskovalcev: 6
Cena karte: 0,00 SIT
Najprej se moram opravičiti vsem ostalim nastopajočim bendom kot so: Leaf – Fat, Tide, Naio SSaion, zaradi katerih je verjetno prišlo veliko ljudi, predvsem pa tisti, malo bolj “glasbeno” usmerjeni. A resnica je ta, da se je pod stricem Prešernom zbrala množica željnih zabave predvsem zaradi Siddharte. Jaz sem videla in poslušala Siddharto in na meni je, da napišem nekaj o tem. Nehvaležna naloga, se vam ne zdi?
S fantom sva prišla malo pred deseto in videla sem, kar sem že prej vedela. Da bo ta sreda v znamenju Siddharte. Kajti, če so fantje napolnili stadion v katerega si lahko prišel le z denarjem, le kako bi se slovenčki branili zastonj Siddharte in ravno v veselem duhu Veselega decembra! In teh slovenčkov je bilo veliko. Prenapolnili so center Ljubljane, dejansko. Najprej je bila na vrsti agonija dostopa do šanka. Koncert gor ali dol, nekaj toplega vinca se vseeno prileže. Če je kdo mislil, da je bila to lahka naloga, naj pomisli znova. In predvsem Siddharta gor ali dol- slovenčkom gre alkohol verjetno bolj po glavi. Preden si prišel do pijače, te je čakala dooolga vrsta alkohola željnih. In ko si končno dobil želeno, te je čakalo še prerivanje do svojega mesta. In ker si, nebodigalen, vzel rajši več vina kot manj (le kdo je vedel, kdaj prideš spet na vrsto?) si vmes preklel mamo in še kakšnega strica in nato ponudil vsem le še na pol prazne kozarce vina, saj ga je šla večina veselo vrelo po mojih rokah in še kakšni bundi zraven. Uf! A pustimo to. Ko so Tomi in njegova banda nastopili, so se slovenčki prebudili. Nimaš kaj, Siddharta so pač “ponarodeli” bend. Pozna jih vsak-česar na žalost, ne morem trditi za njihove predhodnike tega večera. Ponarodeli in s tem komercialni. Tudi pametni, kajti to soboto so naredili potenten miks vseh svojih štirih plošč. Ljudje so ob B mašini noreli, pri Samo edini odpeli skoraj ves komad sami, ob Platini jokali in na Ring plesali. Ja, to znajo in dobro so nam pokazali, da so mojstri svoje zvrsti, pa čeprav jih veliko dvomi v to. Zakaj dvomi? Ker so postali preveč komercialni in-kdo sploh še verjame v komercialo? A sem videla tudi kakšnega dvomljiveža ki je vsaj migal z nogami in si potihem prepeval Pot v X. Priznam, padam na feelinge. In feeling so zadnjo sredo v tem letu Siddharta naredili, pokazali. Pač padam na množico glav, ki z veseljem sledi pevcu in se prepusti (no ja, Atomik Harmonik ravno ne!). In Tomi to obvlada. Dobri dve uri svojih najboljših pesmi in množica je bila evforična
Ne trdim, da sem njihov fan, sploh ne. A se vseeno spomnim mladeničev z prvo plato Id in njihovega po mojem najboljšega komada Indija. Takrat še neznani in veliko bolj cenjeni kot danes (po pravici povedano, jih imate zares tako radi?).
Jaz sem jih videla prvič v živo. In grem stavit, da je bil vsak od vas že vsaj enkrat na njihovem koncertu. Vam to kaj pove? Da smo slovenčki in Siddharta zelo ponarodeli.
Setlista
1. Mr. Q
2. Pot v X
3. Plastika
4. Napoj
5. Klinik
6. Ohm
7. T.H.O.R.
8. Domine
9. Samo edini
10. Neon
11. Homo carnula
12. B Mashina
13. Disco Deluxe
14. Rooskie
15. Brezokoff
16. Il a Modras
17. Neznano
18. Platina
19. Ring
20. Rave
21. Male roke
—dodatek—
22. Od višine se zvrti
23. Apokalipsa
24. Gnan
25. Tria
26. Na soncu
