Kraj: Rock Cafe / Postojna / Slovenija
Datum intervjuja: 07.01.2010
Lepo je spoznanje da se v metalskem oziru prebuja tudi Krško-brežiška kotlina. Sagaris – ime so si nadeli po perzijski bojni sekiri, s karkšno bi jo kmalu skupil sam Aleksander Veliki, v bitki za Granicus, 334 let pred našim štetjem, v kolikor ne bi nosil čelade, so prelepa osvežitev metalskega gibanja na Slovenskem. Svoj metal razširjajo z aranžmaji melodično epskih razsežnosti in fantazijsko bojnimi tematikami.
Možje so pravkar odigrali svoj nastop v okviru Epic RockLine natečaja (RockLine reportaža TUKAJ), RockLine, pa jih je potem, ko so se fantje skrbno založili z vrčki piva, tudi skrbno prestregel v zasedi in za nekaj minut temeljito zaslišal.
RockLine: Še en špil je za vami. Kako se počutite?
Luka: Odlično.
Sami: Predvsem zašvicano.
Tilen: Mokro.
RockLine: Kako bi opisali slog ki ga gojite?
Luka: “New Wave of Skandinavian Heavy Metal.”
RockLine: Torej ste Children Of Bodom uspeli prerasti?
Luka: Pa dobro, če želiš. Children of Bodom do neke mere, čeprav nam to označevanje in primerjanje ni preveč po godu. Dejansko vsak mlad bend posluša danes tudi Children of Bodom.
RockLine: Pred nekaj meseci ste izdali svoj prvi EP z naslovom “Reborn” (RockLine recenzija TUKAJ). Na njem ste pokazali, da je že sam simfonični, bom raje rekel melodični element, zelo dobro razdelan. Za prvi EP je to zelo spodbudno.
Tilen: Demo je nastajal dolgo. Že mnogo prej, pred mojim prihodom na mesto bobnarja v skupino, so bili nekateri komadi s tega demota v celoti zasnovani. Sprva so se Sagaris imenovali Labris. Kot Labris so izdali še demo, vendar z njim nismo bili zadovoljni. Zato se je Luka odločil, da naredimo in izdamno kot Sagaris nov demo, še boljši demo. To je dobro za nas kot skupino iz Brežic, kjer redko kateremu bendu kaj uspeva….
RockLine: …z izjemo Dickless Tracy.
(vsi: smeh)
Tilen: Da. Vendar je v pristopih med obema skupinama težko iskati vzporednice. Luka si je pri orkestralnih aranžmajih pomagal ogromno s programi.
Sami: Luka ima občutek.
Tilen: Sicer piše nekatere komade zares “jadne”, ha, ha, ha… No tiste dobre, ki jih pa tudi spiše, pa seveda uporabimo in jih nadgradimo.
Sami: Pač te orkestracije dodajajo našim skladbam pomembno piko na “i”. Seveda je potem težava v sami reprodukciji zvoka na klaviaturah, zlasti na odru. Zato razmišljamo, da bi v prihodnosti pričeli uporabljati matriko. Seveda pa je vse v denarju. Kot študentje, smo tukaj kar omejeni. Bomo videli v prihodnosti.
Luka: Glede orkestracij vam ne bom povedal kje in kako sem jih dobil, kajti to mora ostati strogo varovana skrivnost. Ko pa sem se ukvarjal z njimi, sem bil bolj računalničar, kot glasbenik. Ko sem se otresel računalništva in se prelevil v glasbenika, pa sem razvil tudi občutek do neke mere, ki je pomemben za dodajanje teh aranžmajev na pravih mestih. S tem razgibamo delo kitar. Dodamo novo zvočno plast naši glasbi. Tudi, če kitari igrata različni melodiji, prispevajo ti dodatni aranžmaji dobrodošlo obogatitev zvoka naše glasbe.
RockLine: Kdaj si odkril prednosti sedem strunske kitare, ki jo uporabljaš tudi na koncertih? To sprašujem zato, ker je žal trend rabe takšnih kitar danes ta, da jih uporabljajo zlasti skupine, ki skrivajo na tak način svojo nemoč v obvladovanju kitarske tehnike, kar pa v primeru Sagaris definitivno ni pravilo.
Luka: To že od začetka, ker smo bili Sagaris vedno uglašeni na “E”, Asgard pa na “B”. Vzrok je ta, da sem kitarist obeh skupin. Zato sem si eno kitaro sposojal od kolega Damjana. To mi je šlo počasi na živce, zato sem preizkusil sedem strunsko kitaro. Sprva mi nikakor ni ležala, kmalu pa sem se spoprijateljil z njo. V bistvu smo si s sedem strunsko kitaro do neke mere kupili čas.
RockLine: Jedro vaše glasbe sestavlja mnogo harmonij. Kitarske, tu so potem klaviature,…
Luka: Nekako se trudimo, da ne bi bili zgolj še en thrash metal bend. V Sloveniji je v tem trenutku poplava thrash metal skupin, medtem ko je melodičnih skupin zelo malo. Thrash v Sloveniji v zadnjem času malo zamira. Ne bom rekel, da me to veseli, bom pa rekel povsem iskreno: “Dovolj je tega!” Smo v letu 2010 in čas je, da se da pravo priložnost tudi tistim metalskim skupinam, ki v Sloveniji gojijo močno melodično komponento, ali pa če rečem, pravzaprav cela njihova zasnova bazira na izhajanju iz melodije! Je odvisna od melodije. Takšne glasbe ni lahko ustvarjati. Tu niso samo gole odsekane rime in neka na hitro odrdrana recitiranja, pač pa je bistvo melodija. In to je treba spoštovati. Slovenija je trenutno s thrashem prenasičena, tudi death metala je ogromno, black metal je mrtev. Takšnih skupin kot smo mi Sagaris, sploh ni. Potem so tu razne skupine kot npr. folk mealci Brezno, pa potem Zver, za slednje sploh ne vem, če še delujejo, pa so bili Dusk Delight, ki so bili približno takšni kot Sagaris. Potem so pa še takšni osamljeni primeri kot npr. Eternity pa Infidia… pa je počasi konec.
RockLine: Nocoj ste odigrali tu v Postojni vaš zadnji nastop s “session” kitaristom?
Sami: Da. In tako iščemo dodatnega kitarista. Težava je v tem, da na zahtevanem nivoju, ki ga imamo in dosegamo Sagaris, ne zmore vsakdo igrati. Preizkusili smo mnogo kitaristov, a se žal niso vklopili, niso bili sposobni sledenju našim skladbam.
Tilen: No se je pa dogajalo tudi to, da so denimo obvladovali v tehničnem smislu zelo dobro, a jim naša glasba nikakor ni ležala.
RockLine: Zahteva pa je? Da obvladuje le riffanje, ali bo prevzel tudi soliranje nase?
Luka: V osnovi je bistvo to, da nam drži riffe v ozadju. Seveda pa tudi iščemo človeka, ki bo podkovan za preigravanje solaž. Denimo, Simon Šubic, ki nam je doslej pomagal na odrih, je mojemu igranju najmanj enakovreden, če ga celo ne prekaša. Vendar pa je on Sagaris pomagal ne v prvi vrsti zaradi glasbe, pač pa zaradi drugih stvari. Pa to ne pomeni, da ni užival z nami. Žal pa nima več časa. Prvi pogoj za dodatnega kitarista je zelo hitra desnica. Ostalo pa, če bo, bo. In seveda lasje, čupa. Lase bi jaz zelo rad videl, ha, ha…
RockLine: Na EPju “Reborn” črpate navdih za verze precej iz bojnih tematik, tudi fantazijskih, v stilu variant, kot je Lord Of The Rings. Je to samoumevno že zaradi epskega pristopa v načinu skladanja glasbe, ali česa drugega?
Luka: Tu nisi mnogo zgrešil. Kot oseba, ki je odgovorna za sooblikovanje verzov pri Sagaris, po duši nisem nek travmatičen človek, ali zamorjen. Okej, vojna je dejansko na prvem nivoju. Na naslednjem nivoju, pa, ko si razlagaš posamezne verze, pa v metaforičnem smislu, vojne ni več.
Tilen: Zanimivo je, da najdeš v naših besedilih mnogokrat kakšna “presenečenja”. Sicer je sedaj tega manj, ampak recimo v Damjanovem komadu Cold Blue Steel, ko sva s kolegom Luko pisala tekst, sva v eni kitici, zaradi pomanjkanja idej, napisala “How good can kebab get? Very good!”. Potem se je seveda kolega Damjan razjezil, zapustil prizorišče in šel iz depresije jest, ha, ha,…,
Luka: Potem pa je prišlo ven iz tega: “How evil mad can get!”…
Tilen: Vidiš, včasih pišemo tudi “bedarije” za besedila, kadar ni idej.
Luka: Ima pa taka bedarija pomen. Ker kebab je fin. In to vedo vsi. Na tak način se povežeš s publiko.
RockLine: Kako to, da ste izbrali za predelavo komada Gimme Gimme Gimme (Man After Midnight) zasedbe ABBA? Zveni super.
Sami: To je bilo ravno v času velike “ABBAmanije”, ki ni vladala daleč nazaj. Povsod se je vrtela ABBA. Pa smo se odločili še sami, da izberemo en njihov komad.
Luka: Na koncu se je pripetilo, da smo bili že nek peti ali šesti bend, ki se ukvarja z ABBA-o, a nam je bilo to v veliko zabavo.
RockLine: Kakšni pa so plani za prihodnost?
Sami: Najprej dodaten kitarist, potem pa delo na novih skladbah.
Luka: Trenutno imamo težave s financami, za izdajo albuma. Pred poletjem bomo izdali še en EP, ali pa “mini demo”, ne vemo še natanko. Trenutno nastajajo nekoliko drugačne skladbe, kot so tiste, uvrščene na EP “Reborn”. Predvsem menim to, da bomo s to izdajo že opozorili na to, da dosegamo nek nov profil, nek nov pristop, da smo Sagaris prepoznavni v glasbenem prostoru, da smo že izklesali nek lasten profil.
Tilen: Je pa to zajebana reč. Mnogokrat se najdejo kakšni “intelelktualci”, ki samo vidijo klaviature na odru in te že označijo za klon, še preden so glasbo sploh slišali.
RockLine: Kakšno usmeritev pa bodo prinesli ti novi posnetki?
Sami: Več bo “žaganja”.
Luka: Več bo šusa. Še zmeri je osnova to kar slišiš na “Reborn” s tem, da bo vsa stvar do neke mere še bolj “heavy”. S tem bodo tudi naši koncerti bolj eksplozivni.
Sami: Kitare bodo prišle še bolj do izraza.
Luka: Denimo, Sami ne bo toliko prisiljen v držanje akordov, gradil bo bolj na poudarjanju posameznih kontrastov, se mi zdi da bomo tudi klaviature tako lahko še bolje izkoristili.
Sami: Zanimivo je da smo se naših instrumentov večinoma priučili. Jaz sem prej igral harmoniko, preden sem se lotil klaviatur. Damjan violončelo, pa sedaj basira. Luka trobentno, sedaj igra kitaro. Tudi Tilen je prej igral violončelo, pa je sedaj bobnar. Tako , da se trenutno razvijamo tudi sami, kot glasbeniki. V oziru tehnike in samega zorenja, ki pride z izkušnjami.
RockLine: Je na vidiku kaj koncertnih špilov v prihodnje? Sredi decembra v lanskem letu, ste se na enem od špilov, bilo je v ljubljanskem KUDu France Prešeren, namreč odlično ujeli v kombinaciji s Sweet Sorrow.
Luka: Špilov za enkrat nimamo. Je pa to res. To je bila super kombinacija s Sweet Sorrow. Če bi se lahko z njimi na nek način pogovorili in dosegli nek dogovor, bi lahko nemara v prihodnje organizirali po Sloveniji še več dodatnih skupnih špilov.
RockLine: Kakšna je trenutna situacija z Asgard?
Tilen: Hja, Asgard so na trenutnem mirovanju. Odkar dobivamo s Sagaris dober zalet in ponudbe za koncertne nastope, kot je bil nocojšnji tu v Postojni, pa denimo poleti na Paranoid Open Air festivalu, nato v Kranju, pa v KUDu v Ljubljani…. Skratka za Asgard je nekako v tem trenutku zmanjkalo motivacije. Potem je težava v usklajevanju s termini za vaje, eden od kitaristov je iz Nove Gorice, itn… Hecno je tudi to, da smo z Asgard dobivali povabila za koncerte v našem domačem okolišu, torej relacija Brežice – Krško.
Luka: Asgard torej smo. Smo prisotni. Sicer trenutno bolj na papirju, a nismo razpadli. Razmišljali smo da bi posneli par komadov, a bomo videli kako se bodo stvari razvijale v prihodnje. Nismo pa razpadli. Daleč od tega.
intervju vodila: Rok Klemše & Aleš Podbrežnik
besedilo uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Mojca Perdih
Galerija slik
