PROJEKT SAMA DOMA je nastal izpod rok dveh bivših članov skupine PANKRTI, Dušana Žiberne in Borisa Krambergerja, ki sta se k glasbenem ustvarjanju resneje vrnila po 25. letih. To kar počneta danes s Pankrti nima nobene resnejše povezave, zato pa je album “Zadnji cd” popotovanje po glasbenem konceptualizmu, poslušljivi glasbi in intimnem popu, ki sta ga fanta ustvarila in prinaša svežino na domači pop/rock sceni.
Dule in Bore sta po čudnem naključju po skoraj 25 letih spet postala soseda – na vzhodu Ljubljane. V vmesnem času se je obema dogajalo marsikaj, ampak svoje osnovne glasbene opreme nista zavrgla ali prodala. Nasprotno. Glasba se jima ni nikoli zamerila, za nekaj časa sta jo le odložila, da sta se lahko posvetila drugim stvarem. Dule je vse svoje premoženje in desetletje neizkoriščenih glasbenih idej stlačil v dva kovčka profesionalne glasbene in računalniške opreme. Bore pa je želel otopelost zrelih let preglasiti s kakšnim novim glasbenim projektom in ne le z občasnim igranjem klavirja za prijatelje ter slučajne poslušalce. Naključij pa v življenju načelno ni.
Povod je bil dokumentarni film o Pankrtih. Je v 45 minutah sploh mogoče še kaj povedati, sta se spraševala. Projekta – spraviti njuno notranjo resnico na zunanji medij in jo predstaviti neznancem – sta se lotila v zasneženih mesecih ob koncu 2005 in začetku 2006. Prva misel je bila, da projekt izvedeta sama in to doma. Od tod ime benda. Če delaš doma, lažje izrabljaš notranji spomin in si manj obremenjen s pričakovanji drugih. Drugače niti nista hotela delati. Da pa spomine lažje materializiraš, se moraš veliko poslušati in veliko pogovarjati. Zato se jima je nekega dne pridružil še Grega.
Druga misel je bila za današnje razmere nekoliko staromodna: konceptualni album, torej projekt, ki nekaj sporoča. Človek dela nekaj novega ali drugačnega predvsem, kadar je mlad ali star. Mladega zapelje misel, da bi ustvaril drugačen svet od obstoječega, starega pa, da bi lahko imel čisto svoje življenje, brez pretirane udeležbe v svetu, ki se mu kaže kot preveč površen in brezbrižen. Projekt je torej nekaj drugačnega od tistega, kar sta oba že počela in izkusila. Usmerjen je v raziskovanje intime.
Na založbi so jima povedali, da so albumi mimo. Še več, CD kot medij izginja, vse manj se prodaja in je out. Zapakirati svoja občutenja, spomine, sporočila in okus v enotni projekt je baje tudi pase. Sedaj so IN posamezni hiti in posamezni komadi. Fragmentirana resničnost. Še en razlog več za Zadnji CD.
Dule in Bore nočeta skakati na vagone, ki so že zasedeni. Posnela sta CD, na katerem je 10 pesmi, za katere upata, da bodo prestale preizkus časa. Ne bosta pa se tudi branila, če bo kakšen postal hit. Upata, da to ne bo njun zadnji CD.
Avtorji: teksti/glasba
1. Izbira (4:58) – B.Kramberger-D.Žiberna / B.Kramberger-D.Žiberna
2. Kraval (4:02) – G.Tomc/B.Kramberger
3. Slika (3:31) – G.Tomc/D.Žiberna
4. Težko je (3:52) – G.Tomc/D.Žiberna
5. Rast (5:15) – B.Kramberger
6. Kje je še jutro (3:09) – G.Tomc/D.Žiberna
7. Kar odšla si (3:05) – B.Kramberger
8. Kameno srce (5:31) – D.Žiberna
9. Nov dan (3:40) – B.Kramberger/D.Žiberna
10. Žvet je treba (5:12) –B.Kramberger/D.Žiberna
Izvedba: Dule Žiberna (glas, kitare, klaviature,e-tolkala) in Bore Kramberger (spremljevalni
glas,bas, klaviature, orglice)
Aranžmaji: B.Kramberger in D.Žiberna
Ravnatelj: Gregor Tomc
Snemanje in produkcija: Studio 216, Dule Žiberna
Založba: NIKA, d.o.o., Ljubljana, oktober 2006
Zahvale: B.Atanaskoviču (za zvočne efekte), B.Činču (za nasvete glede miksa) in B.Pretnarju (za ritem kitaro na Kravalu)
