Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Spreading Dread
Založba: Samozaložba
Izid: year_month
Trajanje: 49:41
Ocena: 2.5/5
Češka metal scena vsaj, kar se tiče mojega poznavanja izgleda nekako takole: 30% grindcore bendov, od tega jih tri četrtine prepeva v porn in gore grind vodah (torej fuk, bukakke, ode o človeškem izločanju in pesmice o fecesu), 20% black metal bendov, 20% čudnih folk metal zasedb in 20% res slabega deathcora, ostalih 10% pa predstavljajo drugi žanri. Pa še v teh se najde bore malo dobrega. Še najboljše kar ima ponuditi češka metal scena je festival Brutal Assault, hehe. No, nekaj svetlih izjem je in ena takih je praška thrash metal zasedba Spreading Dread, ki je v začetku letošnjega leta izdala svoj prvenec … Sanatorium …
Na njem se češki četverec zapodi v moderen thrash metal, ki je v nasproti z mojimi nizkimi pričakovanji solidna in spodobna godba. Spreading Dread večinoma srednje hitrim komadom dodajajo vplive gothenburškega metala, kar pomeni, da je njihov thrash izdatno obarvan z močno dozo melodij in harmonij, katerih nosilec je predvsem tehnično zelo dobro podkovan kitarist. Tej melodiki dodajajo modernejši pristop, ki spomni predvsem na ameriške novodobne bend kot so na primer Arsis in Revocation (katerih kvalitete pa Spreading Dread nikakor ne dosegajo), povsem v tem stilu pa je tudi grob in surov »polgrowl«, ki na trenutke spomni na Chucka Billyja v »death metalskih« časih Testament. … Sanatorium … odlikuje v prvi vrsti tudi odlična produkcija, ki je dovolj čista, da ni preveč spolirana, hkrati pa dovolj umazana, da ohrani pristni thrash patos. To pomeni, da so kitare ostre in glasne, vokal prodoren, bas pa ravno prav rožljajoč. Edina slaba stran produkcije je slab zvok bobnov, ki v primerjavi z basovskimi linijami zvenijo slabotno in plehko. Žal pa se na tej točki prednosti in odlike Spreading Dread tudi končajo, saj z vsakim nadaljnjim komadom bledijo v sivo povprečje. Verjetno je največji »krivec« za to prav tehnično odličen kitarist, ki čez celo ploščo solira kot bi šlo za stavo. A pri tem bendu ne naredi usluge, prej obratno. Prvič je slabo to, da rifi med neštetimi solo izleti izpadejo premalo definirani in razdelani, komadi pa so si tudi zaradi tega preveč podobi in enolični. Drugič je slabo to, da se bend takrat, ko očitno ne vedo točno kaj bi s komadom želeli povedati, zateče v dolgočasne »breakdown« dele, še huje pa je to, da ostali člani kitaristi ne uspejo doseči. Predvsem med predolgimi solažami se sliši, da bobnar tehnično zaostaja daleč za ostalo trojico, saj je bobnanje dolgočasno in predvidljivo. Še kako lepo se to sliši med enajstminutnim inštrumentalom, ki tako ne izpade kot nič drugega kot le ena dolga, razvlečena in ponavljajoča se solaža.
Spreading Dread uspe na prvencu nakazati pravo pot, a je ta še dolga, ovinkasta in trnjava. Češki zasedbi manjka še veliko skladateljske žilice, še bolj pa boljših in bolj raznolikih idej, ki bi jih dvignile iz povprečnosti. Do tega pa jim žal manjka še precej. Ali če uporabim češko kulinarično metaforo – utopence bo potrebno še malo namakati v kisu.
Zasedba
Miroslav Korbel – vokal
Šimon Kotrč – kitara, vokal
Michal Pejznoch – bas
Karel Šafarik – bobni
Produkcija
Honza Fuka in Dodo Doležal
Seznam skladb
1. World Consuming Itself
2. Losing Time
3. Bastard Brain
4. Sanatorium
5. Doubts
6. Revelation of Dreads
7. Repentance
