Soft Machine: Bundles

0 107

Allan Holdsworth je bil osrednji razlog, da »Bundles« dandanes spada med klasike angleškega jazz rock fusiona.

Datum izida: 22.03.1975
Založba: Harvest Records
Produkcija: Soft Machine
Dolžina: 41:55
Ocena: 9/10

»Bundles« je bil osmi studijski projekt v Soft Machine zgodovini, ki je prinesel veliko spremembo, saj je šlo za njihov prvi album s kitaristom v postavi. Soft Machine so sicer ob svojem nastanku leta 1966 imeli kitarista v podobi legendarnega avstralskega glasbenika Daevida Allena s katerim so uspeli posneti single »Love Makes Sweet Music« (1967), toda Allen, ki je kasneje ustanovil mednarodne prvake Canterbury scene Gong, jih je moral leta 1967 iz precej banalnega razloga zapustiti. Za kratek čas je leta 1968 njegovo mesto prevzel bodoči The Police kitarist Andy Summers, ki pa je moral zaradi nesoglasij znotraj banda oditi že čez nekaj mesecev.

Soft Machine, ki so se v naslednjih letih spremenili iz psihadeličnorockovskih oziroma prog rock pionirjev v inštrumentalni jazz fusion band, so bili od tedaj naprej brez kitarista. Ustanovni član Mike Ratledge in multiinštrumentalist Karl Jenkins, osrednja Soft Machine skladatelja, sta se leta 1975 odločila, da je napočil pravi čas za vrnitev kitare v njihov zvok. V band sta povabila že uveljavljenega kitarskega virtuoza Allana Holdswortha, ki se je prej kalil v skupinah Igginbottom, Ian Carr’s Nucleus in Tempest. Z njegovim prihodom so bili v Soft Machine vrstah, z izjemo Ratledgea, sami nekdanji člani Nucleus, čeprav je bil »Belladonna«, edini Nucleus dosežek s Holdsworthom, izdan kot solo album Nucleus šefa Iana Carra.

»Bundles«, edini Soft Machine studijski album s kitarskim mojstrom Holdsworthom kot uradnim članom, enim izmed najboljših angleških jazz rockovskih kitaristov vseh časov, je bil še bolj dostopen in melodičen dosežek od predhodnika »Seven« (1973) in tempo večine del je bil še hitrejši. V tem času je Jenkins skoraj popolnoma prevzel skladateljski nadzor nad bandom, medtem ko je Ratledge, zadnji originalni član, postajal vse bolj odrinjen in je za »Bundles« prispeval zgolj dve precej kratki stvaritvi. Vse bolj je postajalo jasno, da ima band enega klaviaturista preveč in da se bo nekdo moral posloviti, obenem pa je Holdsworthova kitara, katere je na »Bundles« v izobilju, zasedla veliko prostora, katerega so nekoč pokrivale Ratledgeove klaviature.

Naravo večine »Bundles« del odlično odseva uvodni energetski polnilec »Hazard Profile Part 1«, prvi del »Hazard Profile« suite, ki je razkosana na pet delov in kjer se Soft Machine prvič predstavijo z obogatenim zvokom krepkih kitarskih pasaž. Slednje med divjimi bobnarskimi prehodi ves čas bijejo boj z odebeljenimi plastmi orgel. »Hazard Profile« suita  je bila zaladi lažje dostopnosti razkosana na več delov in je osrednja »Bundles« kompozicija, kjer najbolj navdušijo Holdsworthove hitroprste kitarske vragolije. Naslovna stvaritev, ki je primerljiva z nekaterimi Nucleus in Return to Forever dosežki, vsebuje skrivnostno vzdušje ter številne kompleksne bobnarske prehode v domeni Johna Marshalla, medtem ko ‘piko na i’ postavi melanholična kitarska solaža.

»Land of the Bag Snake« na katerem prav tako vlada nadvse pestro vzdušje je pepreden s sočnimi kitarskimi pasažami v režiji pokojnega kitarskega virtuoza ter s subtilnimi klaviaturskimi aranžmaji. Sledita dve precej kratki Ratledgeovi kompoziciji, klasika »The Man Who Waved at Trains« in električnokitarska kataklizma »Peff«, ki sta ambientalno v izvrstnem sozvočju s ‘starožitniško’ naslovnico tega albuma. »Four Gongs Two Drums« je Marshallova solo točka, kjer se, skladno z naslovom, poigra tudi z gongi. Ambientalno usmerjeni zaključek »The Floating World« z nežnimi klaviaturskimi aranžmaji in subtilno gostujočo flavto v režiji Raya Warleigha nekoliko spominja na nekatera dela skupine Jade Warrior, kateri so leta 1974 posneli istoimenski album.

Allan Holdsworth je bil osrednji razlog, da »Bundles« dandanes spada med klasike angleškega jazz rock fusiona. Navkljub dejstvu, da je bil »Bundles« kot celota imeniten dosežek in eden izmed najboljših trenutkov Soft Machine diskografije, z odlično vključitvijo kitare v njihov zvok, angleškim prog in fusion pionirjem z njim ni uspelo doseči širšega občinstva. Obenem jim po komercialni plati ni uspel preboj v ‘prvo ligo’ najbolj cenjenega, kitarsko usmerjenega jazz fusiona v stilu Mahavishnu Orchestra ali Return to Forever v njihovih najboljših letih. Holdsworth, ki se je kot gostujoči glasbenik vrnil na poslednjem Soft Machine studijskem projektu, »Land of Cockayne« (1981), se je poslovil še pred začetkom snemanja naslednjega albuma, »Softs« (1976), ter še naprej navduševal kot član skupin Gong, Bruford in U.K. ter z izjemno solo kariero. Njegova zamenjava je postal John Etheridge (ex-Icarus, Darryl Way’s Wolf).

avtor recenzije: Peter Podbrežnik

seznam skladb
1. Hazard Profile Part One
2. Hazard Profile Part Two
3. Hazard Profile Part Three
4. Hazard Profile Part Four
5. Hazard Profile Part Five
6. Gone Sailing
7. Bundles
8. Land of the Bag Snake
9. The Man Who Waved at Trains
10. Peff
11. Four Gongs Two Drums
12. The Floating World

glasbeniki
Mike Ratledge – klaviature
Karl Jenkins- klaviaure, oboa, soprano saksofon
Allan Holdsworth – kitara
Roy Babbington – bas kitara
John Marshall – bobni, tolala
Ray Warleigh – alt flavta in bas flavta na “The Floating World”

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X