Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: All Kart Halle / Kaufbeuren / Nemčija
Datum koncerta: 22.12.2007
Število obiskovalcev: 3500
Cena karte: 32,00€
Da si želiš isti koncert zares videti še enkrat mora biti le-ta presežek v vseh pogledih. Eden takih je brez dvoma letošnji koncert Helloween in Gamma Ray v Beogradu, ki se je odvil v sklopu zgodovinske turneje Hellish Rock. Na njej sta odre prvič skupno zasedali dve medseboj povezani in prepleteni zasedbi. Gamma Ray so bend legendarnega malega kričača Kai Hansena, ki je eden od dveh ustanoviteljev (drugi je Michael “kadim kot Turek” Weikath) zasedbe Helloween. S Helloween je Kai posnel kultni Walls of Jericho, ki ga je tudi odkričal, ter oba dela še bolj kultne ključarske sage The Keeper of the Seven Keys Part I & II, na katerih je vokalne dolžnosti prepustil Michaelu Kiskeju. Po turneji za drugi del pa je Helloween zapustil zaradi razhajajočih se mnenj po glasbeni usmeritvi. O legendarnih Bučarjih pa le v enem stavku: zasedba z več kot dvajsetletno kariero, ki jih je zavihtela na prestol evropskega power metala, kjer še danes sedijo… in to povsem trdno in brezskrbno, saj jih še nihče ni uspel dohiteti. V Beogradu so fantje pripravili tako spektakularen koncert, da jih bilo treba preprosto videti še enkrat, najbližje nam so se tokrat ustavili v nemškem mestecu Kaufbeuren. Pot je v odlični družbi primorsko/notranjskih metalcev (še vedno ne vem kaj ste Postojnčani, he he) minila v trenutku in že smo stali v dvorani All Kart, kjer se sicer smodi guma, saj je dvorana namenjena gokart dirkanju.
Na nemškem delu turneje so Helloween in Gamma Ray spremljali še Axxis, nemški hard rock/heavy metal bend z dolgoletno kariero, ki traja ža od leta 1988. Pravkar so izdali svojo dvanajsto studijsko ploščo Doom of Destiny, z naslovnim komadom albuma pa so tudi začeli svojih 40 minut. Lepo napolnjeno dvorano so Axxis dodobra ogreli, Nemci so tudi besedila dobro poznali in refrene odpeli družno z Bernhardom Weissom. Pri nekaj komadih se je fantom na odru pridužila pevka romunske zasedbe Magica, Ana Mladinovici. Sam sicer menim, da Axxis precej bolje delujejo brez ženskih vokalov, saj z njimi zvenijo kot precej generičen pop/power metal tipa Nightwish. Veliko bolje so tako zvenele klasike kot so Little War in še posebej hita Living in a World ter Kingdom of the Night. Zvok so nemški perfekcionisti pripeljali do optimuma, povsem jasno so se slišale Marcove solaže in dobra ritem sekcija, malce bi lahko na trenutke le dvignili Bernhardov vokal, ki se je izkazal več kot odlično… vokalno, saj sicer na odru zganja najbolj idiotske gibe kar sem jih videl na odrih, saj je deloval kot, da se ga pravkar loteva hud epileptični napad (višinske božjasti, he he) pomešan z modernim “plesom”. Domnevam, da se jih ni učil pred ogledalom, če pa se se jih je… za take ljudi obstajajo posebne ustanove. Axxis so svoje odigrali solidno, a žal brez presežkov, v setlisto bi lahko umestili več starejših komadov, in Bernhard za božjo voljo, stoj naslednjič raje pri miru!
AXXIS:
1. Doom Of Destiny
2. Tales Of Glory Islands
3. Little War
4. Take My Hand
5. Bloodangel
6. Angel Of Death
7. Living In A World
8. Little Look Back
9. Kingdom Of The Night
Nemška točnost se je ponovno izkazala za resnično, saj so nam točno ob napovedanem času dobrodošlico z Welcome že izrekli Gamma Ray, in dvorana je bila ob prvih taktih klasike Heaven Can Wait v zraku. Bend je bil pred domačo publiko našponan do konca, Kai je na odru zganjal prave gimnastične vragolije, kitarist Henjo Richter me je s svojim vedno prisotnim “Dave Murray” nasmeškom in John Lennon očalci znova spravil v smeh, a hkrati osupnil z vedno natančnimi in preciznimi solažami, ki si jih s Kaijem izmenjujeta kot za šalo. Ritem sekciji je znova kraljeval Joey DeMaio… khem… Dirk “ljubavni tepih” Schlächter s svojim ultra jebačkim leder lajbničem in bobnar Dan Zimmerman, ki te z mikrofonom, ki ga med celotnim koncertom uporabi le za nekaj naključnih “Dankeschön”, spravi do huronskega smeha. A Gamma Ray niso le smešni, mimogrede te osupnejo z neverjetno usklajenostjo celotne ekipe in energičnostjo, ki se večinoma skriva v velikemu frontmanu Kaiju. V dobri uri in četrt so tako nanizali uspešnice kot so New World Order, Valley of the Kings, Rebellion in a Dreamland že spet razvlečeno Heavy Metal Universe s sodelovanjem publike in že spet kruto odsekano, le delno odigrano večno Helloween klasiko Ride the Sky. Odlično The Silence, ki so jo odigrali v Beogradu je tu žal zamenjala precej povprečna Empress z novega albuma, Land of the Free II, začetek zgodbe z Land of the Free pa se zamenjala na srečo odlična Somewhere Out in Space. Seveda ni manjkal tudi obvezni ubijalski uvod nove plošče Into the Storm, ki je zares prava koncertna nevihta, Gamma Ray pa so za dve uri počitka odšli z prelepo Send Me a Sign. Še enkrat: Gamma Ray v Slovenijo!
GAMMA RAY:
1. Welcome (Intro)
2. Heaven Can Wait
3. New World Order
4. Valley Of The Kings
5. Fight
6. Empress
7. Rebellion In A Dreamland
8. Into The Storm
9. Heavy Metal Universe
10. Ride The Sky
11. Somewhere Out In Space
—dodatek—
12. Send Me A Sign
Znova smo se lahko čudili s kakšno hitrostjo roadiji pospravijo in pripravijo vse za Helloween, spet pregovorna nemška “pünktlichkeit” in iz zvočnikom je že zabučal glasek Biffa Byforda (Saxon) z intro Crack the Riddle. Že na prvi, hitri pogled je bil oder v primerjavi z beograjskim precej bolj razkošen. V Beogradu sta bila lik z naslovnice novega albuma in kolo sreče le na bannerju, tukaj pa so si Helloween privoščili kar dvometrsko postavo in pravo kolo sreče, ki ga je Dani Löble zavrtel in začel se je šov, znova s šokantno dobrim uvodom, epsko trinajstminutno poslastico Halloween s katero so nas legendarne nemške Bučke popeljale po ulicah Halloweena iz katerih ni izhoda. “AAAAAAAA, it’s Halloweeen!!!”. Andi Deris se je že v samih začetkih koncerta ponovno dokazal, za odličnega vokalista, še več, menim, da je Andi z vsako novo izdajo boljši in boljši, kar več kot zadovoljivo razkaže tudi na odru. A Helloween ne definira le inštrumentalna in vokalna perfekcija, drznem si reči, da je to bend, ki si na odru dovoli največ iskrivosti, zabavljaštva in čiste “trademark Helloween” zajebancije, ki si jo še posebej privoščita Andi in Markus v medsebojni interakciji. Weiki pa tako ali tako še vedno mrtvo hladen, a za “crknit” smešen s svojimi tradicionalnimi kretnjami z rokami in vedno prisotnim cigaretom v ustih. Helloween nam seveda niso pustili dihati, sledila je še ena rušilna klasika, meni preljuba Soul Survivor z odličnega albuma Master of the Rings. S še enim ubijalcem, March of Time, so Helloween dokazali, da znajo prekleto dobro sestaviti setlisto in pihati na srca fenov, kar bi težko rekel za kakšen drug bend (ja, ciljam na Iron Maiden). Publiki se je razumljivo ob klasikah mešalo, sicer ne tako kot strastnim Srbom, a odziv je bil povsem zadovoljiv, ob fenomenalnem refrenu March of Time pa se mravljinci kar sami sprehajali po telesu. Čas je neustavljivo korakal naprej in fantje so razvrat melce umirili z baladno As Long As I Fall z novega albuma, Gambling With the Devil. Verjetno najlepši trenutek koncerta smo doživeli s čudovito balado A Tale That Wasn’t Right, ki je ob prižganih mobilnih telefonih in vžigalnikih izpadla še bolj čarobno. Nato pa končno trenutek, ki sem ga sam čakal vse od Beograda, kjer ga zaradi majhnosti odra nismo dočakali – nova Helloween zajebancija. Tokrat je Dani začel z bobnarskim solom, ki ga je prekinil dvig gledališke scene ob njegovi strani, kjer so se pojavili v škrate našemljeni Andi, Markus in Sacha (ZZ Top, he he) in odžgali Smoke on the Water, ki ga je Andi odpel s helijevim glasom. Dve kitici jim je uspelo odpeti, nato pa je na oder prikorakal Terminator Weiki in jih, češ da takega sranja pa že ne bo poslušal, hladokrvno postrelil. Ja, dvorana je crkavala od smeha. Dani si je razumljivo nato privoščil spektakularni bobnarski solo na svoji novi igrački, nato pa so družno odžgali še ne nezamenljivi ep, King for a Thousand Years, ki zaključuje sago o ključih. Da je Eagle Fly Free koncertni rušilec s sodelovanjem občinstva ni potrebno poudarjati, zelo dobro pa se obnese tudi nova skladba, The Bells of the Seven Hells. We Burn iz Beograda je tokrat zamenjala nebeška If I Could Fly v celoti, redni del pa so tipično zajebantsko zaključili z norim znanstvenikom, Dr. Stein. Po krajši pavzi se je na oder vrnil uglajeni Andi v smokingu, klobuku in s sprehajalno palico, slediti ni moral nič drugega kot seveda Perfect Gentlemen, ki ga je Andi podaljšal in izkoristil za predstavitev ansambla, privoščil si je Weikija in ga spomnil, da kmalu v Nemčiji ne bo smel več kaditi na odru. Zmes v medleyu je bila res dobra, saj so Helloween nanizali še I Can, Where the Rain Grows, Power in Keeper of the Seven Keys. Še drugi dodatek in seveda trenutek, ki so ga vsi čakali, in pravzaprav razlog za skupno turnejo – Gamma Ray in Helloween v celoti (z izjemo Zimmermana) z vsemi člani na odru. Klasiki Future World in I Want Out odigrani v tej postavi sta resnično nekaj neponovljivega in videti na odru kar štiri kitariste, dva basista in dva vokalista je nekaj kar se ti za vedno vtisne v spomin. Da celih deset minut držiš usta odprta v osupnjenju in da se ti dlake povsem naježijo je jasno ne? Pred koncertom sem bil skeptičen, če bo lahko dosegel fantastičnost tistega v Beogradu, a ga je še presegel, v Kaufbeurenu je bila v družbi Helloween in Gamma Ray “magic in the air”. Nepozabni koncertni vrhunec leta, ki ga bo težko preseči tudi naslednje leto. “Super affen geil!”
HELLOWEEN:
1. Crack The Riddle (intro)
2. Halloween
3. Sole Survivor
4. March Of Time
5. As Long As I Fall
6. A Tale That Wasn’t Right
7. Drum solo
8. King For A 1000 Years
9. Eagle Fly Free
10. The Bells Of The 7 Hells
11. If I Could Fly
12. Dr. Stein
—dodatek 1.—
13 . Medley:
-Perfect Gentleman Pt.1
-I Can
-Where The Rain Grows
-Perfect Gentleman Pt.2
-Power
-Keeper Of The Seven Keys
—dodatek 2.—
14. Future World (z Gamma Ray)
15. I Want Out (z Gamma Ray)
fotografije: Aleš Podbrežnik
besedilo: Rok Klemše
Setlista
AXXIS:
1. Doom Of Destiny
2. Tales Of Glory Islands
3. Little War
4. Take My Hand
5. Bloodangel
6. Angel Of Death
7. Living In A World
8. Little Look Back
9. Kingdom Of The Night
GAMMA RAY:
1. Welcome (Intro)
2. Heaven Can Wait
3. New World Order
4. Valley Of The Kings
5. Fight
6. Empress
7. Rebellion In A Dreamland
8. Into The Storm
9. Heavy Metal Universe
10. Ride The Sky
11. Somewhere Out In Space
—dodatek—
12. Send Me A Sign
HELLOWEEN:
1. Crack The Riddle (intro)
2. Halloween
3. Sole Survivor
4. March Of Time
5. As Long As I Fall
6. A Tale That Wasn’t Right
7. Drum solo
8. King For A 1000 Years
9. Eagle Fly Free
10. The Bells Of The 7 Hells
11. If I Could Fly
12. Dr. Stein
—dodatek 1.—
13 . Medley:
-Perfect Gentleman Pt.1
-I Can
-Where The Rain Grows
-Perfect Gentleman Pt.2
-Power
-Keeper Of The Seven Keys
—dodatek 2.—
14. Future World (z Gamma Ray)
15. I Want Out (z Gamma Ray)
Galerija slik
