Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Seven Steps To The Green Door
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 65:49
Ocena: 3.5/5
Nemci Seven Steps To The Green Door so mlada progresivno rockovska skupina, ki je nase prvič opozorila s prvencem “The Puzzle”. Navkljub dejstvu, da je “Step 2 My World” šele njihov drugi album, so do zdaj, predvsem na račun svoje izvirnosti, doživeli že številne pohvale v progresivnih in eksperimentalnih glasbenih krogih. Zapisali pa so se tudi med prejemnike prve nagrade, ki so jo kot uveljavljajoča se zasedba na področju rock in pop glasbe, dobili na nekem prestižnem nemškem glasbenem festivalu.
Seven Steps To The Green Door vsekakor ne spadajo med dan danes prevladujoč tip progresivno rockovskih zasedb, ki ponavadi najraje črpajo ali iz simfoničnega proga ali progresivnega metala. Njihova glasbena podoba se izogiba žanrskih okvirjev, saj pogostokrat presegajo meje med njimi. Pri tem mešajo elemente različnih, tudi navidezno povsem nezdružljivih, žanrov kot so recimo simfonični rock, art rock, metal, pop, jazz, elektronika in celo rap na najbolj divje možne načine. Za tovrstne eklektične podvige je potreben resničen pogum in tega mladcem in mladenki nikakor ne manjka. Pojem progresivnost jemljejo zelo resno in namesto, da bi tako kot večina sodobnih zasedb uporabljali že skorajda klišejske fraze iz bogate zapuščine simfo proga ali prog metala, raje presegajo meje posameznih žanrov. Pri tem demonstrirajo zelo dobre kompozicijske vrline, saj bi lahko iz tako različnih žanrskih mozaikov kaj hitro nastala popolna godlja.
Tudi na njihovem najnovejšem izdelku se skupina podaja v med seboj povsem različne glasbene ekstreme. V posameznih kompozicijah se najrajši poigravajo s pretakanjem različnih poliritmičnih vzorcev, melodičnih vokalnih harmonij in norih jazzovskih fraz. Včasih sledi tudi kakšna nežna baladeskna sekcija. Slednjo lahko že v naslednjem trenutku, popolnoma nepričakovano preseka metalsko jurišanje z naostrenimi rifi ter dvojno bas stopalko na bobnih ali pa krajša in nevsiljiva rap sekcija, speljana čez nežno melodijo. Ravno to je najbolj zanimivo, kako se jim posreči, da vokalne elemente rapa, katerega marsikateri prog purist sploh ne bi uvrstil med glasbene zvrsti, vpletejo znotraj določene kompozicije na tak način, da ti niti za trenutek ne izpadejo nadležno. Kljub tovrstnemu eksperimentiranju kompozicije niti enkrat ne izgubijo svoje osrednje niti, žanrska pestrost pa zagotavlja, da se tudi po neštetih poslušanjih vedno odkrije nekaj novega.
V prid njihovi izvirnosti je tudi podatek, da v svojih besedilih in določenih aranžmajih ne skrivajo sarkastičnega smisla za humor, kar je v sodobni progresivni in eksperimentalni glasbi precejšnja redkost. Njihova nagnjenost k burkaštvu in osebni ter družbeni satiri je razvidna tudi iz knjižice. V njej lahko vidimo, kako so se člani banda prek fotomontaže pomanjšali v palčke in se skrili v botanični vrt, kjer na njih prežijo polži, žuželke ter njihov udomačeni dihur Lane v vlogi strašne zveri. Večina izmed liričnih vsebin na albumu se na prvem mestu vrti okrog zatekanja ljudi v njihov lastni “mikrosvet”, kjer iščejo nekaj duhovnega miru pred ponorelo sodobno družbo. Skupino, kot je razvidno že iz njihovega imena, prežema tudi velika ekološka ozaveščenost.
Glavna kvaliteta skupine pa po mojem leži v njihovem smislu za ustvarjanje odličnih vokalnih harmonij s strani vseh treh pevcev. Slednji so enako prepričljivi tudi kadar se znajdejo v samostojni vlogi, njihove vokalne sposobnosti pa so primerne za številne različne glasbene stile. Pri tem gre še posebno pohvaliti Anne Trautmann, katera poseduje izjemno topel in lirično bogat vokal. Ta v njihove kompozicije vnaša levji delež subtilne čustvene intenzivnosti. Seveda pa ne gre niti najmanj prezreti njihove odlične inštrumentalne sposobnosti, predvsem na področju ustvarjanja sočnih simfonični aranžmajev in vsestranske uporabe ritem kitar. Prepričljivi so tudi pri združevanju sodobne produkcije s klasičnimi zvokovnimi frazami na klavirju, hammond orglah, moogu in rhodes sintetizatorju, kateri so prav tako nepogrešljivi pri ustvarjanju čustveno bogate atmosfere. Navkljub prevladujoči sodobni produkciji, se pogostokrat zdi kot, da bi se skupina transportirala nekje iz 70-ih, ko se je velika večina glasbe še igrala s srcem. Težko bi bilo izpostaviti posamezne kompozicije, saj je vsaka izmed njih kvalitetna in posebno poglavje zase. Dodatno pozornost si po mojem zaslužijo otvoritvena “New Rising”, naslovna skladba in “Out Of Clouds”. Vse tri naštete stvaritve so popolni primerki njihovega glasbenega stila.
“Step 2 My World” je album, ki bo najbolj navdušil tiste glasbene gurmane, ki tudi po mnogoterih poslušanjih še vedno želijo odkriti nekaj novega. Seven Steps To The Green Door s svojim izogibanjem jasnim žanrskih omejitvam dokazujejo, da so skupina iz pravega testa na katere bo treba v naslednjih letih še resno računati. V marsičem poosebljajo pozitivno smer, kar se tiče prihodnosti progresivnega rocka in eksperimentalne glasbe nasploh. Zelo pomembni pa so tudi za nemško progresivno rockovsko sceno, kjer je v zadnjem času primanjkovalo skupin, ki bi se upale ponuditi nekaj svežega in stopiti izven običajnih neo progresivnih in prog metalskih okvirov. Seven Steps To The Green Door so skupina, ki ima izjemen posluh, tako za stare, kot sodobnejša glasbene vplive. Pri tem pa se nikoli ne pozabijo pokloniti zvokovni tradiciji velikanov eksperimentalne glasbe.
Zasedba
Marek Arnold – klaviature, saksofon, klarinet, elektronski pihalni inštrument, programiranje
Ulf Reinhardt – bobni in tolkala
Heiko Rehm – bas kitara
Andreas “Eddy†Gemeinhard – električna in akutična kitara
Anne Trautmann – vokal
Ronny Gruber – vokal
Lars Köhler – vokal
Produkcija
Marek Arnold in Ulf Reinhardt
Seznam skladb
1. New Rising
2. Stay Beside
3. Step Into My World
4. Melissa
5. My Lovely Mr. Singing Club
6. Attract Me
7. Paid for Glance
8. Moon Talks to Me
9. Rising Shore
10. Closer
11. Out of Clouds
12. The Making Of
