Steve Hackett na peščeni plaži navduševal ljubitelje progresivnega rocka (2017)

ALEŠ PODBREŽNIK
0 5

Lokacija: Lignano Sabbiadoro / Beach Arena / Italija
Datum: sreda, 05.07.2017


Kitarski velemojster Steve Hackett, ki je za ohranjanje glasbene zapuščine legendarnih Genesis naredil prepričljivo največ od vseh njihovih (nekdanjih) članov, se je med aktualno poletno turnejo ustavil pri naših zahodnih sosedih, kjer je že od nekdaj sprejet na nadvse dobrodošel način. Romanski duši je nasplošno njegova glasba blizu, kar v deželi, ki je izumila podžanr ‘italijanski progresivni rock’, sploh ni nenavadno niti v sodobnih časih. Lignano je italijansko letoviško mestece, ki ima ob peščeni plaži tik ob morju tudi koncertno prizorišče. Dejstvo, da je bil tokrat prost vstop, je privabilo cel kup raznih radovednežev, družin z majhnimi otroki in ostalih neobičajnih obiskovalcev, ki sicer niso še nikoli prisluhnili Hackettovemu glasbenemu opusu. Veliko tovrstnih obiskovalcev je, pričakovano, koncert zapustilo še pred njegovim zaključkom. Stadion ob plaži je bil skorajda popolnoma zapolnjen, vendar je spodaj, na pesku, ostalo še veliko prostora za publiko, tako da je bilo prostora v izobilju, samo pod oder se ni dalo priti, ker je bilo to območje rezervirano za sedišča petičnih gostov s posebnimi povabili.

Steve se je na odru pojavil približno ob napovedani uri. Kdor se je sprehajal v okolici odra ga je lahko uzrl že dolgo pred začetkom nastopa, ko se je pogovarjal s svojo ženo in menedžerko Jo. Tudi tokrat je bil Steve v spremstvu svoje dolgoletne ekipe samih prekaljenih glasbenikov, katero sestavljajo kultni basist / občasni pevec Nick Beggs, klaviaturist Roger King, pihalist Rob Townsend, bobnar / občasni pevec Gary O’Toole ter pevec Nad Sylvan. Slednji se je na odru pojavil ‘šele’ v drugem delu koncerta, ko je napočil čas za izvedbo Genesis klasik. Seznam izvedb v prvem delu nastopa je bil lepo razporejen med stare in nove Steveove solo standarde. Tako smo lahko istočasno uživali ob klasikah kot je bil otvoritveni »Every Day«, »The Steppes« in »Shadow of the Hierophant« ter ob delih z novega albuma, »The Night Siren« (2017), na čelu z »El Nino«, »In the Skeleton Gallery« ter »Behind the Smoke«. Steve in njegova klapa so vnovič osupnili z neverjetno uigranostjo, s katero so kot za šalo izvajali nekatere največje poslastice progresivnega rocka, medtem ko je bil ozvočenje zelo solidno. Z epskim »Shadow of the Hierophant«, ki seveda ni vseboval žeskega vokala kot na originalni verziji, je Steve v tem večeru zaključil z izvajanjem solo standardov ter se posvetil izvedbi Genesis zimzelenov.

Že pred prvo izvedbo Genesis klasik se je bandu na odru pridružil karizmatični pevec Sylvan, ki je vnovič navdušil s svojimi izjemnimi vokalnimi interpretacijami ter z glasovno sorodnostjo med Petrom Gabrielom in Philom Collinsom. Letos je štirideseta obletnica izida kultnega albuma »Wind and Wuthering« (1977), ki je bil Steveu že od nekdaj izjemno pri srcu, zato se je odločil, da bo izvedel kar večino skladb z omenjene mojstrovine. Tako smo poleg ‘standardnih’ poslastic, kot sta »Blood on the Rooftops« ter »Afterglow«, ki jih je Steve v preteklosti pogostokrat izvajal, slišali tudi takšne bisere kot so »Eleventh Earl of Mar«, »One For the Vine« ter »…In That Quiet Earth«. Največje presenečenje tega večera pa je predstavljala izvedba izjemno lepe balade »Inside and Out« z redkega EP-ja »Spot the Pigeon« (1977), ki je kasneje izšel tudi na drugem delu Genesis arhivov. Od Genesis klasik iz drugih poglavij njihove kariere smo v nadaljevanju slišali še »Dance On a Volcano«, »Firth of Fifth« ter obvezni »The Musical Box« s katerim je Steveova klapa zaključila redni del svojega nastopa.

Preden so odigrali dodatek, se je Steve opravičil, ker ni bil prisoten na zaključni predstavitvi članov njegovega banda, saj si je ob drgnjenju strun med »The Musical Box« urezal v prst in je moral nujno po obliž. Za veliki finale so mojstri odigrali venček skladb, sestavljen iz dveh Hackettovih solo standardov, »Myopia« in »Slogans«, ter Genesis mojstrovine »Los Endos«, ki nekako predstavlja že tradicionalen zaključek večine Steveovih nastopov. Izjemno težko je najti dovolj superlativov, s katerimi bi se lahko strnilo vtise tega fantastičnega koncertnega dogodka. Gospod Hackett je s svojo občudovanja vredno ekipo glasbenih mojstrov vnovič dokazal, da test časa ni niti malo načel kvalitete njegovih koncertnih nastopov. Še več, Steve vedno znova daje vtis kot, da nikdar prej ni igral s takšnim elanom kot v zadnjih nekaj letih, poleg tega pa tudi po vizualni plati deluje najbolj mladostno od vseh (nekdanjih) Genesis članov. Njegov nastop v Lignanu je bil noro dober in popolnoma nesmiselno bi bilo iskati posamezne vrhunce tega večera, saj je bil celoten koncert eno samo vrhunsko doživetje.

avtor: Peter Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Set 1 (Hackett Old & New):
1. Every Day
2. El Niño
3. The Steppes
4. In the Skeleton Gallery
5. Behind the Smoke
6. Serpentine Song
7. Rise Again
8. Shadow of the Hierophant
Set 2 (Genesis Revisited):
9. Eleventh Earl of Mar
10. One for the Vine
11. Blood on the Rooftops
12. …In That Quiet Earth
13. Afterglow
14. Dance on a Volcano
15. Inside and Out
16. Firth of Fifth
17. The Musical Box
—dodatek—
18. Myopia intro / Los Endos / Slogans / Los Endos conclusion (medley)


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X