Steve Hackett – obmorsko druženje tokrat v akustični režiji (2016)

0 9

“Setlista je bila zanimiva in ravno prav razgibana, saj je vsebovala ravno pravšnje število dolgoletnih klasik, redko izvajanih del in novitet, da ni bilo nobenega zares predvidljivega trenutka.”

Lokacija: Gradež (Grado) / Diga Nazario Sauro / Italija
Datum: sreda, 20.07.2016


Legendarni kitarski as Steve Hackett, katerega običajno najbolj čislajo ljubitelji njegove nekdanje skupine Genesis, čeprav bi si ta dokaj sveži član znamenite rockovske ‘Dvorane slavnih’ v Clevelandu in eden najbolj vplivnih kitaristov vseh časov, zaslužil precej večjo pozornost tudi med tistimi, ki niso ravno častilci progresivega rocka, se je med štiridnevno italijansko turnejo oglasil v letoviškem mestu Grado. Steve se je za te štiri italijanske nastope odločil nastopiti v akustični izvedbi kot ‘Steve Hackett Acoustic Trio’. V ta namen je iz vrst svojega spremljevalnega banda na pomoč poklical klaviaturskega čarodeja Rogerja Kinga (The Mute Gods) ter raznovrstnega pihalista Roba Townsenda, ki sta mu delala družbo skozi večino njegovega nastopa na prizorišču Diga Nazario Sauro, ki se nahaja na obalnem delu mesta Grado.

Koncertno prizorišče se nahaja tik ob morju, kar ponuja prekrasno panoramo in tako rekoč idealen ambient za Steveov glasbeni opus, ki je to pot potekal po akustičnih ‘notah’. Takoj, ko je njegova žena Jo Lehmann, preverila kakšno je stanje na sediščih pod odrom, je angleški kitarski velemojster dobil signal, da lahko začne s svojim nastopom. Na oder je prišel sam, brez prej omenjenih inštrumentalnih tovarišev, kar, pričakovano, ni trajalo dolgo. Steve se je usedel na stolček ter za ogrevanje odigral daljšo akustičnokitarsko improvizacijo, katero je bržkone razvil na povsem spontan način in je bila zato najbrž drugačna na vsakem izmed štirih italijanskih nastopov aktualne turneje. Steve je bil v tem večeru ravno prav zgovoren, da je povedal bistvo in sporočilo posameznih del, predvsem novih izvedb ter se obenem, kot ponavadi, na samoironičen način opravičeval za svoje pomanjkljivo znanje italijanščine.

S spokojnim in melanholičnim ambientom prežeta skladba »Swan Fountain«, katero je Steve posvetil svoji pokojni tašči, je bila prva nova kompozicija v tem večeru. »Horizons«, Steveov najbolj sloviti inštrumental za akustično kitaro, ki je nastal še v času, ko je bil član legendarnih Genesis, je napovedal, da v tem večeru (pričakovano) ne bomo slišali samo Hackettovih solo del. Obenem je »Horizons« predstavljala tudi zaključek otvoritvenega dela Steveovega nastopa, saj sta se mu tedaj na odru pridružila oba ‘soborca’, Roger King na klaviaturah in Rob Townsend, ki je ta večer večinoma prisegal na flavto, dvakrat pa je navdušil tudi z igranjem irske piščali.

Za začetek so odigrali »Defector« (1980) klasiko »Jacuzzi«, nakar so povzročili pravcati mali delirij, saj so odigrali zanimiv Genesis medley, ki je bil sestavljen iz otvoritvene sekcije superepa »Supper’s Ready« ter v živo redko izvajanih »After The Ordeal« ter »Hairless Heart«. Po prvem izmed koncertnih vrhuncev tega večera je Steve v navezi z inštrumentalnim dvojcem odigral skladbo »Jazz On a Summer’s Night«, katera zaenkrat obstaja samo v koncertni verziji. Prisluhne se ji lahko na koncertnem albumu »Hungarian Horizons: Live in Budapest« (2003). Tihožitni in za obmorsko panoramo skorajda idealni »The House of Faun« je predstavljal še eno popolno novost v Steveovi akustični zakladnici. Med presenčenji je v tem večeru izstopala »Spectral Mornings« (1979) skladba »The Red Flower of Tachai Blooms Everywhere«, katero mojster Hackett sicer izvaja sila redko, čeprav gre za ambientalno gledano enega izmed njegovih najlepših inštrumentalov, kateri po strukturi in vzdušju spominja na japonsko ljudsko glasbo. Gospod Hackett, ki je tudi v fizičnem, ne samo glasbenem oziru, neverjetno ‘ohranjen’ in čil za svoja leta, seveda ni pozabil na dolgi šal, katerega mu je nabrž spletla Jo in kateri v zadnjih letih postaja eden njegovih zaščitnih znakov.

Manjše presenečenje je predstavljala tudi izvedba skladbe »Walking Away From Rainbows« z albuma »Guitar Noir« (1993), medtem ko prav tako večina ni pričakovala izvedb »Hand of Priestess« ter »The Hermit«, v živo ne prav pogostokrat izvajanih del s Steveoevega legendarnega solo prvenca »Voyage of the Acolyte« (1975). Z omenjene mojstrovine seveda ni manjkal praviloma udarni »Ace of Wands«, ki je v akustični različici izpadel nadvse zanimivo. Sredi priredbe klasičnega dela Johanna S. Bacha z naslovom »Bacchus« je nastopilo presenečenje v obliki Genesis umetnine »Firth of Fifth«, katera se je na eleganten način tik pred zaključkom spet prelevila nazaj v »Bacchus«. V dodatku se je Steve na odru vnovič pojavil popolnoma sam ter odigral še dve skladbi z akustičnega albuma »Bay of Kings« (1983) in sicer naslovno delo ter »The Journey«,. Slednjega je posvetil svojemu pokojnemu staremu očeti. Slednji je namreč od vseh Steveovih del najrajši prisluhnil prav ambientalno izjemno lepemu »The Journey« med katerim je po Steveovih besedah spil nič manj kot celo steklenico brandya.

Po koncertu si je gospod Hackett, kot ponavadi, vzel čas za nekatere privržence, ki niso želeli ostati brez avtogramov in skupnih fotografij. Glasbeni mojster, kljub izjemnemu ustvarjalnemu opusu in vplivu na razvoj različnih kitarskih tehnik, ohranja skromnost in dostopnost, kar je eden od glavnih razlogov zakaj ga številni Genesis privrženci cenijo celo bolj kot njegova precej bolj slovita nekdanja soborca, Petra Gabriela in Phila Collinsa. Steveov akustični nastop ob morski obali je bil pravi balzam za telo in dušo, tako kot se od takšnega kitarskega velemojstra od katerega smo vajeni čiste ambientalne perfekcije nekako tudi pričakuje. Setlista je bila zanimiva in ravno prav razgibana, saj je vsebovala ravno pravšnje število dolgoletnih klasik, redko izvajanih del in novitet, da ni bilo nobenega zares predvidljivega trenutka. Seveda pa je poleg kitarskega maestra potrebno pohvaliti tudi oba njegova soborca, se pravi Kinga in Townsenda, ki sta vnovič dokazala zakaj sodita med najboljše inštrumentaliste v sodobnem progresivnem rocku.

avtor: Peter Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista:
1. Acoustic Guitar Improvisation
2. Swan Fountain
3. Horizons
4. Jacuzzi
5. Supper’s Ready / After The Ordeal / Hairless Heart
6. Jazz On a Summer’s Night
7. The House of Faun
8. The Red Flower of Tachai Blooms Everywhere
9. Walking Away From Rainbows
10. Hand of Priestess (Part 1 & 2)
11. The Hermit
12. Ace of Wands
13. Bacchus
14. Firth of Fifth
15. Bacchus (zaključek)
—dodatek—
16. Bay of Kings
17. The Journey


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X