T. Rex: Electric Warrior

0 43

Z mojstrovino »Electric Warrior,« prvim glam rock albumom v glasbeni zgodovini, ki je povzročil pravo revolucijo, je Marcu Bolanu in njegovim T. Rex ‘sekira končno padla v med’.

Datum izida: 24.09.1971
Založba: Fly Records
Produkcija: Tony Visconti
Dolžina: 39:02
Zvrst: glam rock
Ocena: 9.5/10

Šesti T. Rex dosežek, »Electric Warrior,« je bil prvi album, ki je sprožil rojstvo novega glasbenega žanra, električno zabeljenega rock ‘n’ rolla z izdatno dozo odrskega nastopaštva in ekstravagantnih kostumov ter pričesk, katerega so tedanji novinarji začeli označevati s pojmom glam rock. Na čelu tega gibanja je bil, vsaj v njegovih zgodnji fazi, preden se je pojavil David Bowie kot Ziggy Stardust, pevec in kitarist Marc Bolan, ki je tedaj doživel neverjetno osebno in glasbeno transformacijo. Bolan, ki je do tedaj uspel oblikovati popolnoma specifičen kitarski zvok, je naposled uspel ustvariti pravi rock band. Mickey Finn je še naprej skrbel za tolkala, medtem ko sta nova člana postala basist Steve Currie in bobnar Bill Legend. Vrhunski producent Tony Visconti je na pomoč pripeljal številne zanimive glasbene goste vključno s povratnikoma, ameriškim duetom Flo & Eddie na spremljevalnih vokalnih harmonijah.

»Electric Warrior« je bil naphan s številnimi brezčasnimi T. Rex in glam rock zimzeleni kot je bil že uvodni »Mambo Sun«. Na »Cosmic Dancer« se lahko sliši, kje je navdih črpal David Bowie preden je doživel svojo lastno glam rock transformacijo. Erotična nagajivost se obnovi na »Jeepster«, še eni izmed velikih T. Rex klasik. Nekoliko manj znani »The Monolith« je vseboval eterične vokalne harmonije ter kratko, a sladko kitarsko solažo. »Lean Woman Blues« je predstavljal enega izmed redkih bluesrockovskih trenutkov v Bolanovi karieri.

»Get It On«, eden izmed najbolj slovitih zimzelenov v T. Rex povesti, ki je vseboval posebna, porgresivnorockovska gosta Ricka Wakemana (Yes, ex-The Strawbs) na klaviaturah ter Iana McDonalda (ex-King Crimson, kasneje Foreigner) na saksofonu, je bil huronski hit in edini T. Rex single, ki se je v Ameriki pod imenom »Bang a Gong (Get It On)« uvrstil na vrh glasbenih lestvic. To ni bilo presenečenje, saj je šlo za bržkone najboljše aranžirano T. Rex klasiko, ki poleg »Children of Revolution« ter »20th Century Boy« sodi med tri najbolj prepoznavne skladbe Bolanove kariere. Nagajivi kitarski rif je bil pospremljen z brezčasnim, večglasnim refrenom, subtilnimi simfoničnimi aranžmaji ter erotičnimi saksofonskimi pasažami.

Nabor T. Rex zimzelenov zaključi skladba »Planet Queen«, kjer je Bolanu z zapeljivimi vokalnimi harmonijami in vrhuncem v refrenu ter preprostimi kitarskimi pasažami uspelo vnovič ustvariti izjemno vzdušje. »Girl« je temeljil na preprostem akustično-simfoničnem aranžmaju, vendar je, kljub navidezni preprostosti, vnovič nastala neverjetno nostalgična atmosfera. »The Motivator«, še en seksualno nagajivi trenutek, vsebuje boogie ritme, ki so tudi kasneje zaznamovala številna Bolanova dela. Na melanholičnem »Life’s a Gas«, ki na krilih pikrega rifa govori o še eni propadli ljubezni, Bolan demonstrira svojo nekoliko resnejšo podobo. Na »Rip Off« preseneti nenadna hardrockerska porednost, katero je nepričakovano umirila McDonaldova saksofonska solaža.

Z mojstrovino »Electric Warrior,« prvim glam rock albumom v glasbeni zgodovini, ki je povzročil pravo revolucijo, je Marcu Bolanu in njegovim T. Rex ‘sekira končno padla v med’. V Veliki Britaniji so za približno tri leta, kar je nekako toliko kolikor je trajala glam rock manija, postali skorajda tako popularni kot Beatli, medtem ko so z »Get It On« osvojili tudi Ameriko. Z naslednjim dosežkom, »The Slider«, je Bolan dosegel svoj kreativni vrhunec in v marsičem ustvaril nadgradnjo »Electric Warrior«.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Skladbe:
1. Mambo Sun
2. Cosmic Dancer
3. Jeepster
4. Monolith
5. Lean Woman Blues
6. Get It On
7. Planet Queen
8. Girl
9. The Motivator
10. Life’s a Gas
11. Rip Off

T. Rex:
Marc Bolan – vokal, kitara
Mickey Finn – bonga bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Steve Currie – bas kitara
Bill Legend – bobni, tamburin

Gostujoči glasbeniki:
Howard Kaylan – spremljevalni vokal
Mark Volman – spremljevalni vokal
Rick Wakeman – klaviature na “Get It On”
Ian McDonald – saksofon
Burt Collins – rog

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X