T. Rex: T. Rex

0 28

S »T. Rex«, enim izmed pomembnejših dosežkov njegove prezgodaj končane glasbene kariere, je Bolan doživel ponovno rojstvo in se iz samotarskega psihadeličnega sanjača preporodil v nastopaškega glamrockovskega guruja. S postopno levitvijo v električnega kitarista je postajal tudi boljši skladatelj, medtem ko so njegova besedila naposled začela dobivati ‘glavo in rep’, kar je bilo slišno na večini »T. Rex« del.

Datum izida: 18.12.1970
Založba: Fly Records
Produkcija: Tony Visconti
Dolžina: 37:41
Zvrst: psychadelic folk / glam rock
Ocena: 8.5/10

Že res, da je bil »T. Rex« iz leta 1970, ki je na krilih hit singla »Ride a White Swan«, predstavljal rojstvo glamrockovske ere, četrti album skupine pod vodstvom legendarnega peca/kitarista Marca Bolana, ki se je prej imenovala Tyrannosaurus Rex, vendar je bil obenem prvi pravi album nove skupe, ki se je od tedaj naprej imenovala T. Rex. V marsičem je še vedno šlo za tranzicijski izdelek med psihadelično folk in glam rock fazo, vendar je bilo že jasno kam vleče Bolana in njegove prijatelje – v svet glamurja in bleščic.

Pred začetkom snemanja »T. Rex« je Bolanu postalo jasno, da mora ‘naelektriti’ zvok svoje kitare, izboljšati vokalne harmonije ter se na odru pojaviti z bleščicami, če želi pustiti za seboj svojo zvočno precej obskurno, ‘cvetlično’ preteklost. T. Rex je začel graditi okoli sebe, tolkalista/bobnarja Mickeya Finna ter kultnega producenta Tonya Viscontija, ki je na albumu poleg produkcije prispeval klavir in simfonične aranžmaje. Za spremljevalne harmonije na »T. Rex« sta poskrbela nekdanja člana skupine The Turtles, Howard Kaylan in Mark Volman, znana pod umetniškim nazivom Flo & Eddie, ki sta v istem obdobju začela sodelovati tudi z legendarnim Frankom Zappo.

Po kratkem melanholičnem uvodu z naslovom »The Children of Rarn«, Bolan, ki je poleg kitare odigral tudi orgle in bas, na »Jewel« že postreže s proto-glamrockovskim pristopom, kjer so še vedno prisotni nekateri akustični inštrumenti, vendar osrednjo pozicijo že zaseda njegova električna kitara, kateri doda nekaj vah-vah efektov. Na »The Visit« se lahko že nazorno sliši, da se je Bolanov način petja zresnil in da v njem ni več prostora za občasno psihadelično ‘meketanje’, ki je zaznamovalo prejšnje albume. Finnov bobnarski prispevek je bil nekoliko bolj očiten na proto-glam skladbah kot je »Childe«, ki je bila že precej  blizu klasičnemu T. Rex slogu, ki je zaznamoval ključne dosežke Bolanove kariere. Sicer pa je Finn, ki je prispeval tudi nekaj bas linij, večinoma še naprej prisegal na tolkala.

Na bolj ‘nazadnjaški’, psihadelični folk baladi, »The Time Is Low«, katero zaznamujejo izborne vokalne harmonije, je skladateljski napredek še bolj očiten, medtem ko so na »Diamond Meadows« presenetili prelestni, baročno začinjeni simfonični aranžmaji. Podoben pristop Bolan, Finn in Visconti uberejo na »Beltane Walk«, ki je že skorajda popolnoma v klasičnem T. Rex glam rock stilu, medtem ko se je »Is It Love« že spogledovala z boogiejem, ki je z leti postajal vse pomembnejši v njihovi glasbi. S »Suneye« je Bolan ustvaril eno izmed svojih najboljših folk balad. Skladbi »One Inch Love« ter daljši eksperiment »The Wizard«, eden izmed Bolanovih poslednjih ‘tolkienovskih’ eksperimentov, ki se je na trenutke spogledoval celo z zgodnjim prog rockom, sta bili ustvarjeni še v času pred nastankom Tyrannosaurus Rex, ko je Marc igral pri skupini John’s Children.

S »T. Rex«, enim izmed pomembnejših dosežkov njegove prezgodaj končane glasbene kariere, je Bolan doživel ponovno rojstvo in se iz samotarskega psihadeličnega sanjača preporodil v nastopaškega glamrockovskega guruja. S postopno levitvijo v električnega kitarista je postajal tudi boljši skladatelj, medtem ko so njegova besedila naposled začela dobivati ‘glavo in rep’, kar je bilo slišno na večini »T. Rex« del. Škoda, da je klasika »Ride a Wild Swan« izšla samo na ameriški verziji albuma, saj bi z njeno vključitvijo na preostale verzije veliko pridobil na svoji vrednosti in pomembnosti. Do velikega komercialnega preboja ter uvrstitve med večne rock ikone, ko je Bolan postal znan tudi kot ‘električni bojevnik’, je bil samo še korak in za to je bilo potebno najti pravega basista in boljšega bobnarja, medtem ko je Finn v bandu še naprej ostal kot tolkalist.

Avtor recenzije: Peter Podbrežnik

Skladbe:
1. The Children of Rarn
2. Jewel
3. The Visit
4. Childe
5. The Time of Love is Now
6. Diamond Meadows
7. Root of Star
8. Beltane Walk
9. Is It Love?
10. One Inch Rock
11. Summer Deep
12. Seagull Woman
13. Suneye
14. The Wizard
15. The Children of Rarn (Reprise) (ameriška verzija vsebuje “Ride a White Swan” namesto te skladbe)

T. Rex:
Marc Bolan – vokal, kitara, bas kitara, orgle
Mickey Finn – bobni, bas kitara, spremljevalni vokal

Gostujoči glasbeniki:
Tony Visconti – bas kitara, klavir, godalni aranžmaji, produkcija
Howard Kaylan – spremljevalni vokal
Mark Volman – spremljevalni vokal

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X