The Best Of Vol 1.
Izvajalec: Depeche Mode
Založba: Mute Records
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Tole je, ob dosedanjih izdajah “single kolekcij” s strani Depeche Mode, prvi uradni “best of” album skupine, v njeni karieri, ki se razteza sedaj že celih 25 let.
Fantje so izbor kronološko pomešali v zaporedje, ki je dinamično razvejano dovolj in zato poslušalca skozi minutažo uspešno vznemirja, tako po zvočni sliki kot samih razvojnih odklonih kariere skupine. Na začetek kompilacije je nastavljena udarna Personal Jesus iz plošče “Violator” (1990)! “Violator” je hkrati album, ki je najmočneje zastopan na tej kompilaciji z uvrstitvijo skupno kar treh skladb, kot najuspešnejši album v karieri skupine, pa si to tudi nedvomno zasluži. No ta nabor zaključuje prava, v vrstah fanov ponarodela, himna Never Let Me Down Again (“Music For The Masses”, 1987). Vmes je še 15 skladb! Od tega jih je skupno 7 iz obdobja delovanja Depeche Mode, ki se je raztezalo med letoma 1981 in 1985. Glede na to, da skladb iz “Black Celebration” (1986) sploh ni najti na “The Best Of Vol. 1” ter glede na znaten kvalitativni preskok komponiranja avtorskega materiala, ki so ga naredili Depeche Mode z “Music For The Masses” (1987), deluje teh 7 “game boy rock ‘n’ roll” skladb, prav žalostno izgubljenih med vsem ostalim materialom. Še zlasti v primerjavi z veličino izrazne moči skladb kot so Strangelove, Enjoy The Silence, It’s No Good, Never Let Me Down Again ter Walking In My Shoes.
Kljub temu predstavljajo neizpodbiten dokument neustrašnega pionirstva, ki samo po sebi povsem nazorno orisuje veličino Depeche Mode, zlasti po eksperimentalni glasbeni plati, za katero skupini nikdar ni primanjkovalo poguma. To pa je generativni nukleus, ki žene Depeche Mode še danes naprej h kreativnim korakom navzgor ter tako ohranja skupino sveže mladostnega videza tudi v novem tisočletju. No kljub temu se na tej točki postavlja pomislek o večji smiselnosti kronološko urejenega zaporedja “best of” skladb kariere skupine.
Po drugi plati ti kvalitativni preskoki orišejo enega najbolj zanimivih zaporedij kompilacije v “trojčku” Just Can’t Get Enough, Everything Counts in Enjoy The Silence (zaporedje skladb 2 – 4), kjer evolutivni napredek skupine v kaskadah po letih navzgor, še najbolj zbode v uho!
Da bodo fani praktično prisiljeni seči v mošnjiček svojih prihrankov ter odšteti tolarčke (po novem evrote) za tale “best of”, pa 100% zagotavlja uvrstitev povsem nove skladbe na to kompilacijo z naslovom Martyr, ki se ne nahaja na nobenem drugem uradno izdanem nosilcu zvoka izpod okrilja skupine! Čvrsti tehno dance beat in Goreov priljubljen vnos vzorcev polakustične kitare, ohranjajo še naprej atmosferično obskurno bit albuma “Playing The Angel”, tako tudi v tej skladbi.
Fani priskrbite si vsekakor limited edition, ki vsebuje dodatni DVD, na katerem so seveda “best of” video spoti skupine, kar seveda sodi neposredno k tovrstnim zbirkam kot je “The Best Of Vol 1.” Glede na naslov tega ploščka lahko takoj po prvem poizkusu uganemo tudi, da bo prvemu delu sledil še drugi del (temu morda tretji?) in zanimivo bo spremljati, kakšne adute še skrivajo Depeche Mode v svojem rokavu, kajti na “The Best Of Vol 1.” npr. ni bila uvrščena niti ena sama skladba iz plošče “Black Celebration” (1986) ali koncertna skladba iz “101”. Sicer pa gre za izbor, kateri se na tem ploščku ponuja nalašč kot priložnostno darilo! Pa še vrtnice vam ne bo treba kupiti poleg, ker je že na naslovnici!
Zasedba
Dave Gahan – vokal
MArtin Gore – klaviature, kitara
Andrew Fletcher – klaviature
Alan Wilder – klaviature (vse skladbe razen: 2, 6, 7, 9, 10, 12, 15, 17)
Vince Clarke – klaviature (skladbu: 2, 17)
Seznam skladb
1. Personal Jesus
2. Just Can’t Get Enough
3. Everything Counts
4. Enjoy The Silence
5. Shake The Disease
6. See You
7. It’s No Good
8. Strangelove
9. Suffer Well
10. Dream On
11. People Are People
12. Martyr
13. Walking In My Shoes
14. I Feel You
15. Precious
16. Master And Servant
17. New Life
18. Never Let Me Down Again
Trajanje albuma: 75.04