Izvajalec: Queen + Paul Rodgers
Založba: Parlophone Records
Izid: year
Živčevje marsikaterega Queen fundamentalista je bilo podvrženo testu življenja, kot se je na delovno mesto nesmrtnega Freddie Mercurya leta 2004 praktično čez noč povzpel Paul Rodgers, nekoč prvo grlo velikanov blues rocka Free in Bad Company! Zakaj? Stvar seveda še zdaleč ni preprosta. Marsikdo se je ob odmevu senzacionalne novice krepko zagrabil za glavo ali pa vsaj nejevoljno skomignil z rameni češ, da bi za optimalno delovanje velikega eksperimenta preostala glasbeno še aktivna člana “kraljeve družine” Brian May in Roger Taylor potrebovala lekcijo iz osnov blues in soul glasbe, pod nož in posledično temeljiti lifting pa bi moral tudi način komunikacije Paul Rodgersa. Kdo bi si takrat mislil, da bo novo pečena romanca trajala zdaj še peto leto in za nameček prosperirala še v obliki razprodanih turnej, da o albumu, ki je za še nameček hvale vredno delo niti ne govorim! Brianu Mayu, Rogerju Taylorju in Paulu Rodgersu je s slednjim pravzaprav uspelo nemogoče. Ustvarili so dokument visoke umetniške vrednosti in kvalitete, o kateri nihče ni upal niti pomisliti in zdaj ponosno jurišajo na sadovih svojega dela, seveda pod okriljem znamke Queen + Paul Rodgers, ki pa pri vsemu cirkusu gotovo ne more škodovati kajne?
Cosmos Rocks nas na medplanetarno križarjenje povabi s preprostim rokerjem Cosmos Rockin’, ki se v prvi vrsti izkaže predvsem kot precej previden, strogo konvencionalen uvod v album. Prvi “akutni kulturni” šok nastopi s Time To Shine, ki v nalezljivi spevnosti Rogersovih vokalnih vijuganj skriva skomine po Bad Company poznih sedemdesetih. Formula Time To Shine je dobro znana, preprosta demonstracija dobro utečenega rifovskega kolesja, ki je v preteklosti že nič kolikokrat proslavila impresivnost kalibra Rodgersovih vokalnih karakteristik. Veselje pa se tule šele dobro začne. Still Burnin’ na prvi pogled resda daje videz priljubljene viže močno opite raje aktiva ponosnih nosilcev krize srednjih let, a efektivno izveden blues rocker s ščepcem močno aromatiziranih dišavnic tradicionalne Queen šole v svojih mesnatih nedrih skriva mnogo več, seveda predvsem po zaslugi ponovno suverenega Rodgersa, vajenega igračkanja v peskovniku vokalnega soula in bluesa.
Paul Rodgers po pričakovanju ostaja glavni akter celotnega albuma, vodilo okoli katerega se v večini vrtijo ustvarjalni procesi post Mercury dni. Profil njegovega poslanstva je jasno viden. Ta še posebej bode v oči z značilno tematsko obarvanim liričnim naskokom. Z gospodom povezano fantazijo in sanjavost Bad Co. tradicije povzemata Some Things That Glitter, sicer več kot očitno dete Briana Maya, in bluesy inspirirani biser Voodoo. Tematsko mrzla in temačna Through The Night prinaša nadaljne, vsekakor pa dobrodošlo odmikanje težkemu bluesu naproti, ki z razpoloženim Rodgersom na krovu očitno prihaja v kri tudi dvojici Brian May in Roger Taylor. Za opravljeno delo si Paul Rodgers zasluži oceno odlično. Prav po njegovi zaslugi je Cosmos Rocks, če bi že morali izbirati, “po nekem čudnem naključju” prej Bad Company kot Queen album. Veliki eksperiment dokončno dobi predznak velikega triumfa s Say It’s Not True, ambientalnim in dinamično izpiljenim vokalnim podajanjem celotne trojice glasovno usposobljenih kameradov, ki od vseh Cosmos Rocks skovank zadiši daleč najbolj Queenovsko. Če že pač mora! Kockanje se je možem tule vsekakor izplačalo. Say It’s Not True nosi čustveni naboj vreden Innuendo magije, Taylor, May in na koncu še izvrstni Rodgers pa so za nameček poskrbeli še za izjemno skrbno namestitev vpadljivega ambientalnega preskoka, kjer se drena kopica sijajno harmoniziranih motivov.
Pravzaprav edina omembe vredna enigma albuma je skladba Call Me, pogrešljiva skovanka, ki z nejasno zastavljenim sklepanjem kompromisov med lirično in muzikalno satiro ne uspe prepričati niti po večkratnem poslušanju. V tem pogledu jo veliko bolje odneseta razsvetljenski We Believe in Small, kjer smo po festivalu blues rokerskih manevrov na trenutke le deležni prisotnosti pristne Queen tradicije. V duhu slednje sta zrasli tudi Warboys in C-lebrity, s katerima so se Queen & Paul Rodgers smelo obdali z izvrstno krmarjenim kompletom kompromisov, ki nedvomno prispevajo k privlačnejši celostni podobi končnega avtorskega izdelka. Rezultat teh pa je (gotovo na veliko presenečenje mnogih) nadvse zadovoljiva značajska mešanica 14 rokerskih stampedov, ki s spoštljivim ograjevanjem od nesmrtne Queen zapuščine in ponosnim korakanjem v svojo smer odpirajo novo razburljivo poglavje v zgodbi treh velikanov rock & rolla.
Zasedba
Brian May: kitara, bas, vokal, klaviature
Paul Rodgers: vokal, bas, klavir, ustna harmonika
Roger Taylor: bobni
Taylor Hawkins: spremljevalni vokal na C-lebrity
Produkcija
Queen + Paul Rodgers
Seznam skladb
1. Cosmos Rockin
2. Time To Shine
3. Still Burning
4. Small
5. Warboys
6. We Believe
7. Call Me
8. Voodoo
9. Some Things That Glitter
10. C-lebrity
11. Through The Night
12. Say It’s Not True
13. Surf’s Up…School’s Out
Trajanje albuma: 58.46
