Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Wyatt, Robert
Založba: CBS
Izid: year
Trajanje: 46:69
Ocena: 4/5
Kultni angleški glasbenik Robert Wyatt je svojo razburkano in slojevito samostojno kariero začel še kot član progresivnorockovskih ikon Soft Machine. Njegov prvenec »The End of an Ear« je nastal v obdobju, ko so imeli Soft Machine ustvarjalni odmor in je Wyatt potreboval nov ventil za sproščanje svojih divjih glasbenih fantazij. »The End of an Ear« je bil precej eksperimentalen projekt z obilico free jazza in avantgarde ter je namesto besedil vseboval Wyattove vokalne improvizacije, katere pogostokrat spominjajo na mantranje kakšnega keltskega druida in katere so pravzaprav postale eden od njegovih zaščitnih znakov. V vseh ozirih je bil to precej drugačen dosežek od njegovih kasnejših albumov in je celo za oboževalce Soft Machine, kateri so tedaj kot band že vstopili v svojo najbolj eksperimentalno fazo, predtavljal precej zahteven poslušalski zalogaj.
Po zahtevnosti in kompleksnosti struktur kompozicij znotraj sveta rock glasbe so z »The End of an Ear« po zapletenosti primerljivi samo še zgodnji albumi Franka Zappe in nekateri podvigi kasnejše avantgardne RIO scene. Lahko bi se reklo, da je bil »The End of an Ear« eden prvih znanilcev RIO scene. Rocka ni na tem dosežku pravzaprav niti za vzorec razen morda značilnega zvoka Hammond orgel, ki je bil tako značilen za številne rock zasedbe na začetku sedemdesetih. Disonantni vokali, čudaške improvizacije in efekti, razlomljeni ritmi in kaotični pihalni aranžmaji zaznamujejo večino del na tem dosežku. Tudi od ljubitelja eklektične glasbe zahtevajo precejšnjo potrpežljivost, a se sčasoma pokaže ambientalna briljantnost večine »The End of an Ear« del, ki pretežno zvenijo nadvse temačno vendar ne tudi depresivno.
Wyattu, ki je poleg avatngardnih vokalnih improvizacij poskrbel za bobne in klaviature so med drugim pomagali še njegov Soft Machine pajdaš Elton Dean na alto saksofonu, Mark Charig na kornetu (najbolj znan po svojem sodelovanju s King Crimson) in Dave Sinclair (Caravan), kateri je kasneje postal član Robertove kratkotrajne skupine Matching Mole.
Uvodni in zaključni free jazzz orgiji sta priredbi na dva dela razdeljene kompozicije »Las Vegas Tango«, katera originalno pripada Gilu Evansu. Kdor se uspe prebiti skozi omenjeno Evansovo priredbo bo postopoma vzljubil tudi preostala dela na albumu kot je kaotična free jazz mineštra »To Mark Everywhere«, ki je bil posvečen Robertovemu polbratu Marku Ellidgeu. Večina del na albumu v naslovu vsebuje posvetilo Wyattovim prijateljem ali glasbenim sodelavcem.
»To Saintly Bridget« poleg bizarnih pihalnih meandrov v ozadju vsebuje tudi žvižganje in občasno daje vtis kot, da se okoreli socialist Wyatt posmehuje celemu svetu. Njegov bizarno šaljivi smisel za glasbeno kompozicijo je razviden tudi na »To Oz Alien Daevyd and Gilly«, ki je naslednji nori stadiji freejazzovskega odklopa. Roberta je njegovo prijateljstvo z Gong ‘zadetkoma’ precej drago stalo, čeprav seveda nista bila čisto nič kriva, da je leta 1973 na rojstnodnevni zabavi Gilli Smyth sredi alkoholne omotice padel skozi okno četrtega nadstropja.
Robertove fascinantne bobnarske veščine so morda najbolj očitne na »To Nick Everyone«, kjer se mu med improviziranjem, kjer ga obkrožajo groteskni pihalni izpadi, na njegovi bobnarski postavitvi sčasoma popolnoma ‘zmeša’. Med najbolj zanimive in, recimo temu, nekoliko dostopnejše »The End of an Ear« podvige spada tudi »To Caravan and Brother Jim«, ki je posvečen Robertovim prijateljem iz kultne skupine Caravan ter njihovemu dolgoletnemu sodelavcu in občasnemu članu Jimmyu Hastingsu.
Še celo v avanturističnem svetu progresivnega rocka ni veliko dosežkov, ki bi se lahko merili s kompleksnostjo in avantgardnostjo albumov kot je Wyattov freejazzovski prvenec »The End of an Ear«. Tudi ob izidu je od vsega nenavadnega vajenih Soft Machine privržencev zahteval dvojno dozo pozornosti in potrpežljivosti, a je bilo to na koncu bogato nagrajeno saj album z vsakim novim poslušanjem prinaša nekaj novega ter razkrije prej še neslišane zvočne detajle. Vseeno pa se tistim ‘nežnim dušam’, ki nimajo želodca za free jazz kot vstopno točko v Wyattovo solo kariero raje priporoča kakšen njegov kasnejši studijski podvig. Robet se je, kot že omenjeno, kasneje oddaljil od sveta free jazza in že na naslednjem samostojnem albumu »Rock Bottom« (1974), katerega je ustvaril po razpadu Matching Mole ter po tragičnem incidentu zaradi katerega je postal invalid, izoblikoval povsem lasten pristop s številnimi vplivi canterburyske scene progresivnega rocka.
https://www.youtube.com/watch?v=mlcrB1K9PII
Zasedba
Robert Wyatt – vokalizacije, bobni, klavir, orgle, klaviature, orglice
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Mark Ellidge – klavir
David Sinclair – orgle
Mark Charig – kornet
Elton Dean – alto saksofon
Neville Whitehead – bas kitara
Cyrille Ayers – tolkala
Produkcija
Robert Wyatt
Seznam skladb
1. Las Vegas Tango Part 1 (Repeat) (8:13)
2. To Mark Everywhere (2:26)
3. To Saintly Bridget (2:22)
4. To Oz Alian Daevid and Gilly (2:09)
5. To Nick Everyone (9:15)
6. To Caravan and Brother Jim (5:22)
7. To the Old World (Thank You for the Use of Your Body, Goodbye) (3:18)
8. To Carla Marsha and Caroline (For Making Everything Beautifuller) (2:47)
9. Las Vegas Tango Part 1 (11:07)
