Izvajalec: Strana Officina
Založba: My Graveyard Production
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Strana Officina, je gotovo najpomembnejše ime pionirstva heavy metal glasbe v Italiji, ki je na apeninskem polotoku kolovratilo še v davnih osmedesetih skupaj s skupinami podobnega izročila Vanadium, Sabotage ali Elektradrive. Skupina je nastala že sredi sedemdesetih let. V karieri so Strana Officina izdali dva prava EP-ja (“Strana Officina” in “Ritual”) in vsega en LP imenovan “Rock N’ Roll Prisoners” (1988). V letu 1993 jih je doletela tragedija brez primere, ko sta se ustanovitelja in šefa skupine brata Cappanera smrtno ponesrečila v avtomobilski prometni nesreči. Posthumno je izšla kompilacija “Una Vita Per Il Rock” (1994), potem pa je skupina legla v krsto. Iz te je čudežno vstala in se rodila znova leta 2006. Takrat so se Strana Officina spet združili in sicer je preminulega Roberta Cappanero nadomestil na bobnih kar njegov sin Rolando “Rola” Cappanera, na kitari se mu je pridružil bratranec Dario “Kappa” Cappanera postavo, pa sta zapolnila originalna basist Enzo Mascolo ter vokalist Daniele “Bud” Ancillotti.
Tako se je skupina zaprla v studio ter v letu 2007 znova obdelala večino Strana Officina klasik, mi pa smo dobili kompilacijo “The Faith”. Na njej je v celoti na novo odigran cel album “Rock N’ Roll Prisoners”, nadalje celotni EP “Ritual” (1987), dodana na novo odigrana skladba Autostrada dei sogni, ki originalno izvira prvikrat izdana na EP-ju “Strana Officina” (1984). K vsemu temu pa so dodali fantje še dve pradavni stvaritvi, spisani še v sedemdesetih letih, ki so ju seveda perfektno preoblekli v nošnjo konfekcije heavy metala in sicer gre za skladbi Profumo di puttana ter Officina. Ti dve sta z izdajo “The Faith” nasploh prvikrat uradno zabeleženi na kakršnemkoli nosilcu zvoka.
Glasba Strana Officina je najbolj žlaht no izročilo osnovne izvorne verzije heavy metal glasbe. Kdor pozna besedo New Wave Of British Heavy Metal, mu bodo Strana Officina takoj domači. “The Faith” poseduje skladbe namešane v redosledje, ki ne sledi nikakršni kronologiji, ali originalnim zapisom zaporedja seznamov skladb uradnih izdaj skupine. Vrstni red je na The Faith izbran po okusu članov skupine. Naj povem da v produkciji nova podoba skladb ohranja pravi razpoloženjski vzorec, ki te brez težav odstreli v zlato dobo heavy metala – to je osemdeseta leta. Pravzaprav v zvoku (ne le slogovno) deluje kompilacija pravi izgubljeni dragulj v času in prostoru. Očitno so izkušnje, znanje starih dveh mačkov v skupini v kombinaciji z mlado krvjo polno želje po dokazovanju obrodile prave sadove.
Ancillotti je odličen frontman. Vokal spominja v srednjih, višjih do najvišjih legah na Ozzy Osbourna, medtem ko to barvo glasu slikovito kombinira v nižjih legah z surovo raskavim vokalom, ki doprinaša k pestri paleti izražanja čustev. Agonija, zlo, bes, bolečina, strah, hrepenenje,… skozi vživeto artikulacijo vokalne izvedbe še kako prepričljivo zaživijo. Ancillotti si prav s tem preskakovanjem s čistega na raskavi vokal, odpira dodatni manevrski prostor, ki ga s pridom izkorišča. Izredna prednost Ancillottija je tudi v tem, da poje angleške verze pravilno angleško in mu kot Italijanu le ta ne povzroča nikakršnih preglavic. Tudi verzi so postavljeni tako, da je izkoristek melodije v petju angleških verzov optimalen. Za vse, ki ste vajeni na Italijanski standard omenjenega atributa, bo to prava odrešilna šok terapija radosti in sreče.
Ob impresivno karizmatičnem in poveljujočem vokalu, pa ne bi bilo nič brez izdelanih kitarskih fraz, ki seveda ne odkrivajo tople vode vendar, pa so neverjetno resnični in popadejo ušesa v trenutku, ko si jih zavrtiš. So preprosti, staro kopitne branže in predstavljeni izredno prepričljivo. Že sam otvoritveni King Troll v trenutku preusmeri nase vso pozornost in album prirašča v nadaljevanju skozi skladbe le še bolj k srcu. V produkciji je material na “The Faith” živ, umazan, rahlo diletantsko obskurno zlobnega, zgaražiranega odtenka. Resnično je pravi čudež da je v letu 2007 mogoče sproducirati praktično povsem identični zvočni šarm legend N.W.O.B.H.M.-ja izpred 25 let. V tem je tudi največja prednost “The Faith”, ki dokazuje da je obstoječa zasedba vredna vsega nasledstva zapuščine preminulih bratov Cappanera.
Skladbe so tekoče spisane. Gre za izpiljeno melodično motivsko zgibanko v navezavah predrefren – refren, srednje instrumentalne pasaže z odličnimi solažami žlahtne stare šole, kompatibilnostjo melodije v verzih in jasno ločenostjo debele bas linijo ter skovanim podvozjem odločnega galopa bobnov. Največji užitek pa preko celotne plošče pričarajo poslušalcu precizno odigrane raznolike pasaže srednjih instrumentalnih delov, kjer blesti kitara sijajno v svojem delu.
Strana Officina ne skrivajo korenin sedemdesetih. Nekajkrat se dotaknejo prvin hard rocka kot recimo v Black Moon (nekoč za EP “Strana Officina” imenovana Luna nera, ki bi z nekaj lepotnimi operacijami lahko postala glam rock klasika, kakršne se ne bi sramovali niti Whitesnake leta 1987. Takoj za njo ji sledi privlačna War Games, ki v zvenu kitar osnovne fraze ne skrije potencialov AOR rocka, ki ga podkrepijo vokalne harmonije zlasti v refrenu. Skladba Burning Wings (nekoč za EP “Strana Officina” imenovana Piccolo uccello bianco) v otvoritvenem motivu po podobnosti spominja na skladbo Krvave čipke Slovencev Pomaranča.
“The Faith” predstavlja je temeljni kamen novega rojstva skupine. Oživljanje novovalovstva je v Italiji znova sila modno. Kopica skupin, ki črpa iz osnov N.W.O.B.H.M.-ja izdaja svoje plošče, katere zaznamujejo slogovni vplivi N.W.OB.H.M.-ja in Italija se, za razliko od Slovenije, kjer je v istem času modno krmiljenje v vodah thrash in death metala, obrača k tradicionalnemu koketiranju z melodičnostjo. Z vrnitvijo skupine Strana Officina, so ti temelji še toliko močnejši. In še nekaj. Upajmo da je “The Faith” tudi oblikovala temeljni kamen za novo pravo Strana Officina studijsko ploščo. Konec koncev, le teh nam skupina dolguje še kar nekaj. Odlično delo fantje!
Zasedba
Daniele “Bud” Ancillotti – vokal
Dario “Kappa” Cappanera – kitara
Enzo Mascolo – bas kitara
Rolando “Rola” Cappanera – bobni
Produkcija
Dario Cappanera, Rolando Cappanera & Paolo Favati
Seznam skladb
1. King Troll (04.11)
2. Metal Brigade (03.57)
3. The Ritual (04.35)
4. Rock’n’Roll Prisoners 04:45
5. Falling Star (04.25)
6. Gamblin Man (03.30)
7. Black Moon (07.44)
8. War Games (03.46)
9. Don’t Cry (04.04)
10. The Kiss of Death (04.44)
11. Burning Wings (07.38)
12. Unknown Soldier (05.17)
13. Profumo di puttana (04.10)
14. Autostrada dei sogni (07.38)
15. Officina (05.26)
Trajanje albuma: 75.50
