Izvajalec: Ballard, Russ
Založba: EMI Records
Izid: year
Ocena: 4.2/5
Russ Ballard je angleški multi-instrumentalist. Verjetno je ljubiteljem glasbe še najbolj znan kot izvirni pevec pri progresivni skupini Argent. Ko sta se z vodjo skupine, Rodom Argentom, skregala glede nadaljne usmeritve skupine, je Ballard pobral šila in kopita ter se podal na samostojno pot. Ballard je želel, da bi Argent igrali bolj normalen rock, primeren za radijske postaje, medtem ko pa je Rod Argent želel nekoliko bolj eksperimentirati. Ker je bil pač Argent šef skupine, je Ballard odšel, kljub temu pa ni bilo slabe krvi.
Tako je Russ leta 1974 odšel na samostojno pot. Takoj leta 1975 je že sledil njegov prvi samostojni izdelek, poimenovan kar Russ Ballard. Sledila je kopica vrhunskih izdelkov, kljub vsemu pa se mi zdi, da je najbolj “zadihal” prav v osemdesetih. Sem spada tudi The Fire Still Burns, ki pa je na žalost predstavljal zadnji album za Ballarda preden se je po desetih letih odmora ponovno vrnil.
Na albumu se nahajajo sami potencialni hiti in nešteto je melodij, ki ti gredo takoj v uho. To je idealna glasba za v avto, ker te napolni z energijo. Ballard pa vendarle ni tipičen AOR glasbenik. V pesmi zna vnesti tudi izjemno atmosfero in nekaj odličnih, bolj instrumentalnih delov. Res da gre za dokaj očitno britansko verzijo AOR-a, vendar pa Ballard ne črpa preveč od drugih skupin tega kova, kot je to imelo navado početi veliko izvajalcev v tistem obdobju. Mož ima nek svoj stil, ki zna biti na trenutke precej rockerski, na trenutke pa kar zasanjan (za to so predvsem zaslužne klaviature). Pri mnogih AOR izvajalcih se zna zgoditi, da pride do prevelikega števila ljubezenskih balad, vendar pa se tej pasti Ballard tukaj spretno izogne. Zna biti romantičen, vendar v mejah dobrega okusa in nikoli ni preveč osladen.
Ballard je pravzaprav “one-man band”. Odigra vse klaviaturske in kitarske dele, občasno pa doda še bas in programirane bobne. Od takšnih ljudi se ponavadi ne pričakuje ne vem kakšnih strašnih tehničnih spospobnosti in res Ballard na videz pri vsem kar počne deluje zadržano, a pod površino se opazi, da se skriva vsaj odličen kitarist, ki pa nič kaj mnogo ne zaostaja niti na klaviaturah. Tudi njegov glas je zelo prijeten s pravim AOR “šarmerskim” občutkom. Na albumu se mu zopet pridruži priljubljeni studijski glasbenik, basist Mo Foster, ki je sodeloval že z Jonom Andersonom (Yes), Philom Collinsom (Brand X) in še drugimi. Dodatni glasbeniki svoje dele prispevajo le še na bobnih, vendar pa svoje delo opravijo z rutinirano AOR spoliranostjo.
Russ Ballard je v tistem času res delal same izjemne stvari. Zdi se kot da ni mogel zamočiti. Tudi The Fire Still Burns je tipičen primer britanske AOR perfekcije. Vsaka pesem ima tako lepe vokalne melodije, kitarske dele in nekoliko skrite klaviature, ki pa so vendarle odlično vpeljane v glasbo. The Fire Still Burns pokaže, da je v Ballardu takrat še vedno gorel ogenj muzikaličnosti in pravega občutka. Ljubitelji melodičnega rocka tega ne smete zamuditi, pravzaprav pa je skozi vsa osemdeseta izdajal dragulj za draguljom, tako da je težko reči kateri album je boljši. Lahko pa, na primer, začnete ravno z The Fire Still Burns.
Zasedba
Russ Ballard – vokal, klaviature, kitara, bas, električni bobni
Stuart Elliott – bobni
Mike Richardson – bobni
Peter Van Hooke – elektronski bobni
Mo Foster – bas
Produkcija
Russ Ballard
Seznam skladb
1. Once A Rebel
2. The Omen
3. Hey Bernadette
4. Searching
5. Time
6. Your Time Is Gonna Come
7. Dream On
8. The Fire Still Burns
