Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Steely Dan
Založba: Island Records
Izid: year
Trajanje: 41:11
Ocena: 5/5
“The Royal Scam” je šesti studijski dragulj v povesti legendarnega jazz rockovskega projekta Steely Dan, ki je pod dirigentsko palico Donalda Fagena in Walterja Beckerja v tem obdobju resnično dosegel epske razsežnosti. Na “The Royal Scam” je njun zaščitni lirični cinizem, ki je črpal navdih iz mračnih sfer ameriške turbo-kapitalistične družbe, dosegel svoj vrhunec. To je razvidno tako iz njegove glasbene atmosfere in besedil, kot iz srhljive gotske naslovnice na kateri je upodobljen lepo oblečen brezdomec, katerega med spanjem preganja nočna mora v obliki depresivnih nebotičnikov z glavami različnih zveri. Naslovnica, ki je bila pred svojim časom, je ostra satira na t.i. ameriške sanje. Po mojem zelo dobro uteleša zaznavno bolj mračno atmosfero v primerjavi z ostalimi Steely Dan izdelki, sploh z naslednjim, veliko bolj melanholičnim albumom, “Aja” (1977).
Album je unikaten tudi na kompozicijsko-inštrumentalnem področju, saj gre za njun najbolj kitarsko orientiran izdelek, ki se kar šibi pod težo eklektičnih solaž, inteligentnih rifov in večdelnih harmonij. Beckerju in dolgoletnemu sodelavcu Dennyu Diasu so na pomoč priskočili še legendarni jazz fusion kitarist Larry Carlton ter visoko čislana studijska imena kot so Elliott Randall, Dean Parks in Hugh McCracken. Jekleni dvojec je na perfekten način usidral njihove virtuozne prispevke znotraj prefinjenih, a obenem energičnih jazzovskih aranžmajev ter visoko kompleksnih ritmičnih vzorcev. Slednji, ki so bili že od nekdaj zaščitna domena prepoznavnega Steely Dan zvoka, so postali še sočnejši na račun bogatejše pihalne sekcije. Fagenovo visoko karizmatično petje, ki je bilo tudi tokrat razpeto med nabrušenim sarkazmom in melanholično čutnostjo, pa se je, bolj kot kdajkoli prej, oplemenitilo z občasnimi erotičnimi ženskimi večglasji.
“The Royal Scam” se v najboljši Steely Dan tradiciji odlikuje po izjemno inteligentnih ritmičnih vzorcih, veličastnih jazzovskih aranžmajih, potentnih rifih in produkcijsko perfekcijo. Prefinjeni jazzovski aranžmaji na bazi klaviatur in pihal so postali še dominantnejši v primerjavi z elementi r’n’b-ja, popa in soula, kateri so na njunih zgodnjih albumih igrali pomembnejšo vlogo. Po zaslugi močnega kitarskega zaledja bi se lahko trdilo, da gre za njihov najbolj rockersko usmerjen izdelek poleg albuma ”Countdown to Ecstasy” (1973). Ponekod so se prikradli tudi manjši vplivi diska, kateri še dodatno pripomorejo k zvočni širini albuma. Kompozicije so tudi tokrat med seboj nadvse eklektične, povezuje pa jih mračna atmosfera in lirični sarkazem, ki je dosegel svoj največji razmah v povesti projekta. S tovrstno, zajedljivo družbeno satiro o preprodajalcih drog, težavah priseljencev, varnem seksu in sorodnimi mračnimi socialnimi vizijami, se bodo v naslednjih letih precej umirili, na razočaranje nekaterih privržencev in olajšanje drugih.
Posamezni kompozicijski biseri na albumu skorajda tekmujejo med seboj v tem, kateri se bo izkazal za bolj bleščečega. Dramatični jazz rocker “Kid Charlemagne”, kateri je bil izdan tudi kot single, je veličasten uvod v album. S svojim mračnim in posmehljivim besedilom, funkovskimi ritmični vzorci, veličastnimi jazzovskimi harmonijami, rockerskimi inštrumentalnimi intervali in kinetičnimi večglasji, predstavlja eno izmed najboljših Steely Dan klasik. Besedilo govori o zloglasnemu ameriškemu kemiku Owsleyu Stanleyu, ki je v 60-ih na veliko eksperimentiral z LSD-jem, obenem pa se dotika tudi drugih manj romantičnih podob psihadeličnih 60-ih. Ta imenitna skladba se med drugim odlikuje tudi po nesramno dobri zaključni solaži v izvedbi Larrya Carltona. Povedati je treba tudi to, da je bil “Kid Charlemagne” zelo vplivna skladba na številne glasbenike tistega časa, med njimi na legendarnega kitarista Stevea Lukatherja (Toto), ki je v nekem intervjuju izjavil, da je Carltonova solaža ena izmed njegovih najljubših kitarskih solaž vseh časov.
Tudi veličastni “The Caves of Altamira”, ki posije nekaj svetlobe na siceršnjo mračno atmosfero celotnega albuma, je ena izmed najboljših stvaritev v Steely Dan povesti. Pompoznemu uvodu sledijo veličastni jazzovski aranžmaji, ki so podkrepljeni z zapeljivimi večglasji in fenomenalnim Fagenovim petjem. Težko je izpostaviti glavne vrline tako izborne kompozicije. No, poleg izjemno sočnih solaž na saksofonu, ki tvorijo epske in večplastne harmonije, ubija predvsem hipnotični refren refren s svojim nostalgičnim besedilom. “Don’t Take Me Alive”, ki govori o odpadniku na robu prepada, je naslednji kompozicijski biser, ki se ponaša s povsem drugačno strukturo od predhodnika. Steely Dan se je ponovno posrečilo ustvariti popolno sozvočje med elementi jazza in rocka. Prefinjene jazzovske harmonije in ritmični vzorci so zabeljeni s potentnimi, skorajda hard rockerskimi kitarskimi pasažami. Medtem se v magičnem refrenu, prek Fagenove zavidanja vredne vokalne karizme, mešata romantika in nostalgija pa tudi gnev do represivnih organov, ki v tem primeru po krivem preganjajo svobodomiselnega ubežnika.
“Sign in Stranger”, ki se dotika že skorajda standardnih liričnih tem o prostitutkah in gangsterjih, se giblje po počasnejših, funkovskih ritmičnih vzorcev in melodramatičnih klavirskih pasažah. Glavna posebnost je razmeroma netipičen refren s skorajda razjarjeno Fagenovo vokalno igro, njegova pobalinska solaža na klavirju in še ena izvrstna kitarska solaža v zaključku. Tudi “The Fez”, ki se dotika nenavadne seksualne fantazije, je izjemno zanimiva stvaritev. Na njem so razločno slišni ritmični vplivi diska, medtem ko so veličastni jazzovski aranžmaji tokrat v produkciji močno porinjeni v ospredje. Tovrstna praksa bo svoj razcvet sicer doživela na njihovi naslednji mojstrovini. Osrednja melodija je izjemno hipnotična. Refren prav tako zelo hitro sproži mravljince, tako da je kar precejšnje presenečenje, da ta izvrstna kompozicija ni postala hit. Naslednja kompozicijska poslastica, ki se dotika seksualnih fantazij, je “Green Earrings”. Gre za odličen primerek slikovitega križanja jazz fusiona in r’n’b-ja. Hudomušni ritmični vzorci so podkrepljeni z večplastnimi jazzovskimi harmonijami ter nabrušenimi kitarskimi rifi in solažami.
Izvrstni “Haitian Divorce”, slikovita avtopsija propadle romance, je morda celo njihova najbolj hipnotična skladba sploh. Njena glavna posebnost je v tem, da na njem eksperimentirajo tudi z reggae ritmi, medtem ko se vmes sprehajajo razposajene vah-vah kitarske pasaže. Poskočni ritmični vzorci so začinjeni z zapeljivimi vokalnimi harmonijami, ki poslušalca v trenutku popeljejo na osamljen karibski otok pa tudi v osamljeno srce liričnega protagonista, ki je ostal brez svoje romance. Fagenov vokal se v refrenu kar šibi od sarkazma. Solidna “Everything You Did”, ki se posmehuje na račun nekaterih vidikov ljubosumja, ima spet povsem svojstveno kompozicijsko naravo v primerjavi z ostalimi deli. Tokrat so v produkciji v ospredje postavljene sočne kitarske pasaže in topel zvok hammond orgel, medtem ko so jazzovski aranžmaji bolj v ozadju.
Za zmagoslavni zaključek pa poskrbi visoko kompleksni naslovni ep “The Royal Scam”, ki v svojo bogato strukturo vpelje kar lepo število eksotičnih zvočnih elementov. Ta vrhunska, glasbeno in socialno provokativna stvaritev, se ponaša z mogočnim kitarskim rifom, duhovitimi klavirskimi pasažami in neortodoksnimi bobnarskimi prehodi. Vse to občasno sekajo še nagajive pasaže na pihalih. Višek socialne provokacije pa se skriva v besedilu, ki opisuje diskriminatoren položaj portoriških priseljencev znotraj ameriške družbe. Natančneje povedano; kako so se ti po koncu 2. sv. vojne zaradi obsežne industrializacije njihovega otoka množično preseljevali v ZDA, kjer so naleteli na prezir in dobili tretjerazredni status. Njihove sanje o “obljubljeni deželi” so se na koncu izkazale za nočno moro, saj so jih začeli zaradi širjenja stolpnic, ironično, preganjati tudi znotraj zanikrnih slumov. Fagen, podkrepljen z veličastnimi ženskimi večglasji v refrenu, vse to “pripoveduje” na tako vživet in sarkastičen način, da skorajda zbuja srh.
Z “The Royal Scam” je legendarni Steely Dan dvojec ustvaril enega izmed svojih najbolj veličastnih dosežkov, ki še danes ponosno stoji kot obelisk kompozicijsko-produkcije perfekcije. Na njem sta Fagen in Becker dosegla kar nekaj vrhuncev svoje kariere. “The Royal Scam” se po mojem ponaša z najboljšimi besedili v Steely Dan povesti. Obenem pa bi ga lahko označil tudi za njun najbolj uravnotežen album na katerem se jima je posrečilo najti tisto skorajda popolno ravnovesje med jazzom in rockom; zlato tehtnico na kateri so glasbeni elementi obeh žanrov razporejeni s prav posebno prefinjenostjo. Že na njuni naslednji mojstrovini, mega uspešnemu albuma “Aja”, bodo jazzovski aranžmaji prevzeli bolj dominantno vlogo, medtem ko se bodo z liričnim sarkazmom precej umirili ter zavili v bolj romantične vode. Po svoje škoda, saj je “The Royal Scam” s svojo unikatno, mračno atmosfero odličen dokaz, da je bil legendarni projekt najbolj prepričljiv, kadar je neusmiljeno razgaljeval tisto pravo podobo ameriškega sna. Neuničljivi dvojec ni bil sposoben ustvariti slabega albuma, “The Royal Scam” pa uteleša vse tisto, kar si lahko zaželi nekdo, ki bi rad dobil čim bolj nazoren vpogled v čudovito Steely Dan kraljestvo.
Zasedba
Donald Fagen – klaviature, vokal, spremljevalni vokal
Walter Becker – bas kitara, kitara, vokal
Chuck Rainey – bas kitara
Timothy B. Schmit – bas kitara, vokal, spremljevalni vokal
Paul Griffin – klaviature, vokal
Don Grolnick – klaviature
Denny Dias – kitara
Larry Carlton – ktara
Hugh McCracken – kitara
Dean Parks – kitara
Elliott Randall – kitara
Bob Findley – rog
Chuck Findley – rog
Dick Hyde – rog
Slyde Hyde – rog
Jim Horn – saksofon
Richard Hyde – trombon
Plas Johnson – saksfon
John Klemmer – saksofon
Rick Marotta – bobni
Bernard “Pretty” Purdie – bobni
Gary Coleman – tolkala
Victor Feldman – tolkala, klaviature
Venetta Fields – vokal, spremljevalni vokal
Clydie King – vokal, spremljevalni vokal
Sherlie Matthews – vokal, spremljevani vokal
Michael McDonald – vokal, spremljevalni vokal
Produkcija
Gary Katz
Seznam skladb
1. Kid Charlemagne
2. The Caves Of Altamira
3. Don’t Take Me Alive
4. Sign In Stranger
5. The Fez
6. Green Earrings
7. Haitian Divorce
8. Everything You Did
9. The Royal Scam
