Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 19. 4. 2024
Produkcija: Vanden Plas & Markus Teske
Dolžina albuma: 55.14 min
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 9.5/10
Vanden Plas so dolgoživi progresivnometalski prvaki iz Nemškega Kaiserslauterna. Po približno treh letih in pol od izida albuma »The Ghost Xperiment: Illumination« (2020, RockLine recenzija), se fantje vračajo z novim in skupno enajstim studijskim albumom kariere, ki so ga naslovili kot »The Empyrean Equation of the Long Lost Things«.
Zadnja štiri leta so bila zanimiva za kvintet. Najprej je v začetku avgusta 2022 izšel koncertni album “Live & Immortal” (RockLine recenzija). Potem pa je v začetku leta 2023 klaviaturist Günter Werno, ki je s skupino Vanden Plas prebil polnih 30 let kariere in posnel z njo deset studijskih albumov, brez posebnih ceremonij in precej tiho naznanil svoj odhod iz skupine. V marcu je sledil izid njegovega koncertnega album »Anima One«, ki ga je mogoče označiti kot spektakularno fuzijo klasične glasbe in progresivnega rocka – smiselna je vzporednica z Deep Purple klasiko »Concerto for Group and Orchestra«. Še mesec dni prej istega leta, se pravi sredi februarja 2023, so trije člani zasedbe Vanden Plas, to so Andy Kuntz, Stephan Lill in Andreas Lill izdali pod imenom All My Shadows melodično metalski album »Eerie Monsters«. No, konec letošnjega januarja pa je sledila precej šokantna novica. Še posebej za tisti del publike, ki sledi skupini in ni povsem dojela, da Werna dejansko ni več v ekipi! Skupini se je namreč priključil italijanski multi-instrumentalist, producent in komponist Alessandro Del Vecchio. Prihod tega izjemno talentiranega glasbenega čudodelnika je tako avtomatično prinesla formacijo Vanden Plas Mk. 2 postave (bend je zdržal preko 30 let namreč v nespremenjeni postavi). Tako so Vanden Plas v februarju 2023 najavili nov studijski album.
Vanden Plas veljajo v krogih ljubiteljev progresivnega metala recimo temu prve generacije, ali recimo kar klasičnega progresivnega metala (beri: izvor navdiha tem skupinam je slog Dream Theater zastavljen na prelomu osemdesetih v devetdeseta), za izjemno cenjeno skupino. Po svojem visoko izpiljenem artizmu, ki je navrgel deset brezgrajnih in dlakocepsko izpiljenih albumov perfektne kombinacije melodije in kompleksno tehničnih eskapad, zavzemajo Vanden Plas prav posebno mesto v žanrskem univerzumu progresivnega metala. Zato so pričakovanja privržencev skupine vselej silno visoka, ko gre za prihajajoči novi album skupine. In da menjaš Günterja Werna, je malodane dejanje pravega ‘pohujšanja’. Del Vecchio, ki je v svojih izjavah izpostavil, da je Werna od nekdaj silno cenil in se je po njem mnogokrat tudi zgledoval, se je tega dejstva torej globoko zavedal. Rokada postave vsekakor ni prinesla tako hudega artističnega pretresa kot ga je recimo za Yes, ko so ti menjali Wakemana za Downesa v drugi polovici sedemdesetih, pa vendar.
Največ pozornosti nad novim izdelkom zavzema namreč vprašanje, kako so Vanden Plas sanirali praznino orjaškega obuvala za izjemnim Günterjem Wernom?
Novi album “The Empyrean Equation of the Long Lost Things” je mogoče z eno besedo okarakterizirati kot delo, ki je prineslo izjemno kakovosten rezultat. Album je namreč tako dober, da se lahko kosa s katerimkoli predhodnim Vanden Plas albumom. Del Vecchio je znatno drugačen glasbenik od Werna. V aranžmajih se večkrat zateka k čokatim Hammond zvokom s katerimi spremlja masivni zvočni zid razpenjene kitarske rifaže Stephana Lilla, prav tako pa so Vanden Plas kanček razrahljali aranžmaje v oziru, da je zmanjšan input neo-klasičnih delov na klaviaturah. To prinaša kanček večjo kompaktnost in občutek večjega melodičnega izplena v prav vseh skladbah. Četudi prinaša album dva komada ki sta dolga preko deset minut, je občutek da se slabih 56. minut kolikor šteje skupna dolžina, odvrti kot bi mignil. Sicer pa je Del Vecchio mojstrsko ponotranjil artizem preteklih Vanden Plas albumov, zato med poslušanjem občutek, da je v postavi novi član, preprosto zbledi.
Andy Kuntz ostaja standardno odličen vokalist in eden bistvenih unikumov, ki s svojo prepoznavno barvo glasu in slogom so-definira artizem skupine. V Del Vecchiu, pa je po novem našel tudi izjemno podporo v barvanju vodilnega vokala z dodatnimi harmonijami spremljevalnih. Del Vecchio slovi namreč tudi kot zelo dober pevec, kar je dokazoval nemalokrat na albumih številnih glasbenih projektov in tudi v zasedbah v katere je vključen, pa naj bodo to Hardline, ali njegova zasedba Edge Of Forever, kjer je zadolžen za vodilni vokal. In to se čuti na novem Vanden Plas albumu, ki bravurozno učinkuje v elementu harmoniziranja vodilnih napevov Andyja Kuntza, kot to ne pomnimo v dosedanji karieri skupine.
Kopica zapomnljivo rohnečih kitarskih fraz Stephana Lilla, ki prinašajo osnovni format skladbam je znova tu. Kitarist posipa dele skladb z bravuroznimi solažami, čemur smo priča že takoj v uvodu naslovne skladbe albuma! Ritem naveza Andreas Lill-Torsten Reichert ostaja standardno navdušujoča in jedro izjemnega ‘groove’ kontrasta zvočne krajine, ki jo niza skupina. Slalomiranje med zahtevnimi pasažami in neposrednimi kanonadami fraziranja, tudi tokrat ne predstavlja nikakršne ovire za ta izkušeni kvintet, saj vzdržujejo prav vse kompozicije izjemno poslušljivost. Sledljivost. Rdečo nit. Fokus. Vseskozi. Tudi zasuni med razpoloženjskimi stanji ujetimi znotraj skladb, ko skupina skokovito alternira med mirnimi pasažami in tistimi s posebno ‘rušilno vrednostjo’, prinaša izjemen bombastičen drama teater in vrsto dinamične napetosti razvoja dogodkov, ki prikuje k sebi poslušalca da se ta polno prepušča glasbeni substanci novega albuma. Dejansko je to največ, kar lahko dostavi prava glasbena umetnina. In vsa ta melanholija ujeta v sam izrazni pomp skupine … Briljantno.
Z »The Empyrean Equation of the Long Lost Things« Vanden Plas niso le ‘preživeli’. Dostavili so vseh ozirih briljanten nov studijski album, ki mu ne moreš dodati ničesar, kaj šele odvzeti. Čuti se sprememba kar je bilo pričakovano, a je bend to vsekakor obrnil sebi v prid. Mojstrsko. Zadržal je vse zaščitne znamke sebi lastnega artizma in obenem dostavil album, ki učinkuje drugače in hkrati izjemno sveže. »The Empyrean Equation of the Long Lost Things« je torej pravi Vanden Plas album, Del Vecchio pa se je izkazal za pravšnjo izbiro!
Ker so Vanden Plas od nekdaj veljali za eno najbolj varovanih glasbenih skrivnosti nemškega (progresivnega) metala upajmo, da bo tokrat skupini uspeli sestaviti koncertne termine, ki jih pripeljejo vsaj do Bavarske, če ne kam do Severne Italije. »The Empyrean Equation of the Long Lost Things« je tako dober album, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi ga Vanden Plas na prihajajočih koncertih izvajali v celoti. Od začetka do konca. Privržencem skupine in ljubiteljem progresivnega metala prve generacije se bo nemudoma ‘zataknil’ v predvajalniku in ga ne bo še lep čas zapustil!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Empyrean Equation Of The Long Lost Things
2. My Icarian Flight
3. Sanctimonarium
4. The Sacrilegious Mind Machine
5. They Call Me God
6. March Of The Saints
Zasedba:
Andy Kuntz – vokal
Stephan Lill – kitara
Alessandro Del Vecchio – klaviature
Torsten Reichert – bas kitara
Andreas Lill – bobni
