Večer alternativne nostalgije z Jesus and Mary Chain (2017)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Aleš Podbrežnik

Kraj: CUK Kino Šiška
Datum koncerta: 05.07.2017

Center urbane urbane kulture Kino Šiška je v drugo polovico letnih koncertnih dogodkov vstopil s precej zvenečim imenom. Po koncertu My Dying Bride pred nekaj časa je katedralo napadla že druga legendarna zasedba shoegaze žanra, Jesus and Mary Chain.

Za primeren uvod v večer zmesi indie/alter glasbe so poskrbeli domači primarci shoegaze scene, Haiku Garden. Zanimivo, da so leta 2017 še vedno pionirji tega žanra na slovenskih tleh. Mlada zasedba, ki nastopa od leta 2015 in izvaja skladbe izključno v angleškem jeziku, je bila tako več kot očitno edina in, roko na srce, prava izbira za ogrevanje oboževalcev kultnih Britancev. Počaščeni, da jih je CUK Kino Šiška povabil na ta večer, so se primerno izkazali. Mogoče se ne moremo ogniti občutku, da jih je na trenutke izdala trema, kar pa je za koncert takega kova in nabiranju koncertne kilometrine povsem jasno in tudi dopustljivo. Kljub vsemu odličen nastop, vreden pohvale. Upamo, da nadaljujejo v tem stilu, saj veliko obetajo.

Z blago petminutno zamudo so ob 21:35 na oder Kina Šiške stopili ljubljenci slovenske alter scene Jesus and Mary Chain. Z prvo skladbo “Amputation” so takoj spromovirali letošnji aktualni album z naslovom “Damage and Joy”. Ravno naslov aktualnega albuma bo kar primeren stavek za koncert Britancev. Zakaj, pojasnimo ob zaključku. Pet članska zasedba, v kateri od originalnih članov nastopata samo še ustanovitelja – brata Jim (vokal) in William (kitara) Reid. Ostali člani zasedbe (Scott Von Ryper, Brian Young, Mark Crozer) so v bendu z 34 letno zgodovino še povsem novinci. Samoumevno je torej, da je publika tega večera pričakovala največ ravno od bratov Reid. Pa je to dobila? Vsekakor. Predvsem od frontmana Jima, ki je energično stopnjeval dinamiko koncerta skozi ves večer. Nekoliko manj sicer od Williama, kljub temu, da verjetno ostaja bolj markantna persona benda. Nekoliko nenavadna postavitev benda na odru je delovala, kot da so kitarista in basist izolirani od dinamičnega udejstvovanja na odru in ta privilegij ostaja vokalistu. Zanimivo, vendar simpatično.

Kako po 34 letih in premorom med leti 2000 in 2007 zveni bend, ki je letos po devetnajstih letih ponovno izdal ploščo? Brez težav, lahko rečemo odlično. Raskavi zvok Gretsch kitar perfektno kontrasno deluje s kvalitetnim vokalom. Bend, ki je v svojih prvih letih obstoja obetal zelo veliko in so mu kritiki napovedovali celo svetlejšo prihodnost od realnosti, sicer ne deluje več tako mladostno, kar je jasno. Bolj kot ne statični William, prav tako tudi ostali člani ritem in solo sekcije, so na žalost res v blagi senci vokalista Jima. Kljub temu so v manj kot uro dolgem nastopu postregli z odlično set listo, saj praktično od večine hitov ni manjkalo nič. Tako so nahranili ušesa slovenskim (in precej tudi hrvaškim) alter nostalgikom, ki so dobili, po kar so prišli. Tonskemu tehniku ne moremo očitati napak, saj kljub distorzičnim zvokom celotna zvočna kulisa koncerta ni razočarala. Jesus and Mary Chain so po manj kot dveh urah z bisom zaključili koncert s skladbo “I hate rock˙n˙roll”.

Še k sklepni misli. Zakaj smo omenili Damage and joy? Nedvomno so leta na energičnem bendu naredila svoje. Pogrešali smo več dinamike. Kljub temu pa so Jesus and Mary Chain naredil odličen alter večer s shoegaze glasbo. Naj traja!

besedilo in fotografije: Klemen Udovč