Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Urban Bolta
Kraj: Gasometer / Dunaj / Avstrija
Datum koncerta: 19.11.2010
Število obiskovalcev: 2500
Cena karte: 25€ (predprodaja) / 32€ (dan koncerta)
Na zaspano in megleno sobotno popoldne se nas je četverica najpogumnejših odpravila na Dunaj, kjer so znova razgrajali mladi Avstralci Airbourne, razpoznavni znak katerih je divja (a vseeno otroško nedolžna) rock’n’roll zabava na odru. Verjetno smo kar mi štirje največji dokaz, da se zasvojenosti z Airbourne koncerti ne da kar tako odpraviti: marca smo bili isti štirje že člani odprave na njihov takratni dunajski koncert (reportaža tukaj). Teorija zasvojenosti je v tem primeru zelo preprosta: Ko koncert teh mladeničev človek vidi enkrat, bo imel nemiren spanec, če jih na naslednji turneji izpusti.
Spomladansko križarjenje po Stari celini so Airbourne oddelali z dokaj neznanimi Američani Taking Dawn, precej generičnimi predstavniki svojega žanra, zato je šel koncert Američanov hitro v pozabo. Novembrska turneja je s pogleda predskupin neprimerljivo privlačnejša: pred Avstralci so publiko namreč ogrevali Black Spiders in Enforcer.
Black Spiders so nastopili že julija na High Voltage festivalu v Londonu, a jih takrat zaradi prekrivanja nisem uspel ujeti, zato je bil popravni izpit še toliko slajši. Angleži so začeli brcati šele leta 2008, a so v tem času med spremljevalci stonerske scene postali že udomačeno ime. Skupina v svojem izrazu združuje navidez nezdružljivo rock’n’roll poskočnost s počasnimi, temačnimi Black Sabbath ali Led Zeppelin riffi, zaigrani komad Meadow je zaradi otožnega vokala in počasnejših kitar zadišal celo po grungeu. Black Spiders imajo kar tri kitariste, na kar bi v prihodnosti morali staviti, zaenkrat so kitarske linije glede na njihovo veliko število med seboj preveč nedefinirane, premalo razločne. Maskota skupine je bobnar, ki v ozadju z edinstveno tehniko in očmi na pecljih ves čas opreza naokoli. Zelo soliden stonerski začetek večera!
Drugi tega večera so na oder stopili Enforcer, mladi Švedi, ki skupaj preigravajo že od leta 2004, čeprav se njihova starost giblje v povprečju vsega okoli 22 let. Oder so brezkompromisno zavzeli z rušilcem Midnight Vice, uvodnim komadom letos izdanega ploščka “Diamonds”, katerega v teh mesecih predstavljajo na svojih koncertih. Švedi navdih črpajo iz dobe NWOBHMja, ko je na Otoku kraljeval heavy metal. Dinamičen nastop, poln prekopicavanja po odru, iztegnjenih jezikov, “headbanganja” z ramo ob rami in navsezadnje melodičnega starošolskega heavy metala pa ni razživel Gasometra v polni meri, saj se zdi, da oprijeto usnje in starošolski pristop najstniški publiki nista povsem prijala. Skladbe iz obeh do sedaj izdanih albumov Enforcerjev tudi v živo zvenijo za čisto desetko, edino kar me osebno moti, sta preveč glamersko našemljena vokalist in bobnar. Enforcer so dokazali, da niso zaman upanje vseh nas, ki nam je po godu glasba sedemdesetih in osemdesetih, čakam pa dan, ko si bom Švede lahko ogledal na samostojnem nastopu z dolgometražnim setom.
Gasometer se je v tem času lepo napolnil, tako je Airbourne ob prihodu na oder pričakal lepo zapolnjen avditorij dunajskega kompleksa večinoma golobradih oboževalcev in njihovih mladoletnih deklet. Avstrija je raj za vse skupine, ki jim je v prvem planu zabava, naj si gre za Airbourne, Volbeate ali celo kakšno bolj punkersko opcijo, zato ni čudno, da je naša severna soseda prava baza festivalov primarno zabavljaške glasbe z osrednjima dogodkoma Nova Rockom in Frequency festivalom.
Uro in pol dolg nastop so Avstralci začeli s komadom Raise The Flag in z njim oznanili, da je ta večer prvenstveno posvečen marca izdanemu albumu “No Guts. No Glory.” (recenzija tukaj). Razposajena basist Justin Street in ritem kitarist David Roads sta po svojih ustaljenih tirnicah dinamično tekala po odru in s tem ukročila njegovo velikost, frontman Joel O’Keeffe pa je z mrkimi pogledi, iskricami v očeh in nasmeški na obrazu igral svojo vlogo podlega fanta. Po skladbah Hellfire in Chewin’ The Fat je prišel že prvi izmed vrhuncev večera, Diamond In The Rough, z ubijalskim večglasnim himničnim refrenom. Airbourne so na odru delovali zanesljivo, vse je bilo pod nadzorom, vsak gib usklajen. Fantje se hitro učijo vseh odrskih trikov, tako znajo vsako nepričakovano neprijetnost obrniti v svoj prid, celo tako obskurnost kot je proti njim leteči kozarec piva. Joel ga je s pestjo “prestregel”, ga odbil nazaj v publiko, kazalec usmeril proti mestu od koder je priletel in v filmskem slogu dodal: “I got you! (Imam te!)”.
Preko skladb Girls In Black, Bottom Of The Well in Cheap Wine & Cheaper Women se je koncert hitro prevešal v svoj zadnji del, temperatura v Gasometru pa se je približevala vrelišču. Publika je Airbourne že zdavnaj vzela za svoje, stalno prepevanje in čupanje, celo občasni “mosh pit” so postali zaščitni znak tudi njihovih nastopov, vključno z zvestim sledenjem skladbam iz aktualnega albuma, ki so se od marca že dodobra zasidrale v ušesih oboževalcev skupine.
Za “češnjo na vrhu smetane” je poskrbel pričakovan zaključek z Runnin’ Wild in Stand Up for Rock ‘N’ Roll, skladbi z izrazito združevalnimi, himničnimi napevi, ki se jih ne bi sramovali niti sami AC/DC! Strumno dvignjene roke četverčka na odru, nekaj odvžrenih trzalic in druženja je bilo že konec. Čeprav glasbeno Airbourne ne odkrivajo tople vode, sploh sodeč po aktualnemu ploščku, je njihov nastop zaradi izjemne kinetike na odru in pod njim vreden ogleda, govorice o tem se širijo kot poplavni val, zato vam polagam na srce, da se, vkolikor govorice dosežejo tudi vas, vsedete v jeklenega konjička in se brž oddrvite tudi sami prepričati o mladem avstralskem fenomenu.
Fotografije: Urban Bolta
Setlista
Black Spiders: 1. Si, El Diablo 2. Stay Down 3. Just Like A Woman 4. Kiss (Tried to Kill Me) 5. St. Peter 6. Meadow 7. Blood Of The Kings Enforcer: 1. Midnight Vice 2. Mistress from Hell 3. On The Loose 4. Diamonds 5. Scream of the Savage 6. Walk With Me 7. Take Me to Hell Airbourne: 1. Raise The Flag 2. Hellfire 3. Chewin’ The Fat 4. Diamond In The Rough 5. Blonde, Bad And Beautiful 6. Girls In Black 7. Bottom Of The Well 8. Cheap Wine & Cheaper Women 9. Born To Kill 10. No Way But The Hard Way 11. Too Much, Too Young, Too Fast —————– 12. Runnin’ Wild —————– 13. Stand Up for Rock ‘N’ Roll
Galerija slik
