Izvajalec: Zao
Založba: Musea
Izid: year
Ocena: 4.3/5
Zao je nastal, ko sta se Yochk’o Seffer in Faton Cahen odločila zapustiti Magmo. Oba sta sodelovala na albumu 1001° Centigrades, kjer sta prispevala svoj delež h končni stvaritvi. A nato se je producent Giorgio Gomelsky odločil, da naj Magma postane last Christiana Vanderja, ki je sicer že prej bil idejni vodja, a je puščal prostor tudi za ostale člane. Seffer in Cahen sta želela tudi sama ustvarjati avtorsko glasbo in tako sta se odločila Magmo zapustiti. Kljub temu pa med Vanderjem in novopečenima Zaovcema ni bilo zamer, kajti možje so še vedno dobri prijatelji, ki skupaj dihajo za podobno glasbo.
Isto leto, ko je Magma izdala prvi pravi zeuhl izdelek Mekanik Destruktiw Komandoh, sta Seffer in Cahen s skupino novih jazz glasbenikov prav tako izdala svojo različico zeuhl glasbe, ki se je od Magmine kar precej razlikovala, kljub temu pa je ohranila še nekaj prvin te bolj znane zasedbe. Medtem ko je Christian Vander napravil velik korak naprej kar se tiče bombastičnosti in inovativnosti, sta se oba glavna akterja te nove skupine odločila nadaljevati s stilom prvih dveh Magminih albumov. Torej, Z=7L je bolj jazzovska, umirjena, dostopna, oziroma bi bila če ne bi bilo atonalnih vokalizacij Mauricie Platon, na katero se nedvomno moraš privaditi. Sprva je sploh nisem mogel poslušati, prav sram me je bilo zanjo. Kako si upa iz sebe spravljati tak hrušč? A kot se z dobrimi stvarmi rado zgodi, je bila vztrajnost poplačana. Sedaj mi je njen vokal najljubši del, ki temu albumu doda neko unikatnost, ki bi jo bilo sicer težje odkriti.
Zao pravzaprav niti ne igrajo zeuhla. V resnici igrajo jazz-rock z močnimi vplivi avantgarde. Tudi operni vokali so odpeti bolj v “scat” stilu kot v klasičnem. Opazi se tudi vpliv folk glasbe iz vzhodne Evrope. Podobno kot pri Magmi je Seffer tudi tukaj dodal nekaj drobcev iz svoje nekdanje domovine, Madžarske. To se sliši pri bolj poskočnih delih, kjer se melodična plesna glasba vzhodnih sosedov križa z jazzom in avantgardo, večjo zmedo pa povzroči še nevrotični operni vokal. Nora zmešnjava, ki pa začudoma deluje odlično, še bolj pa izvirno.
Z=7L bo verjetno bolj všeč tistim, ki jih navdušuje zgodnje obdobje Magme. Pravzaprav gre za nekakšen manjkajoči člen med 1001° Centigrades in Mekanik Destruktiw Komandoh. Glasba je precej usmerjena v jazz (kot Magmina prva dva albuma), medtem ko so pa vokali, podobno kot na MDK, operni in avantgardni. Pri Zao je več prostora namenjenega improvizaciji. Kompozicije so narejene precej okvirno, tako da za soliranje vseh možnih inštrumentov ni ovir. Predvsem se na tem področju izkaže Seffer, ki brez težav preklaplja med različnimi pihali, na katera igra kot da bi bila podaljšek njegovih ust. Cahenov stil je bolj sproščen in manj opazen, a zato nič manj pomemeben. Njegove prefinjene pasaže na klavirju so paša za ušesa. Občasno pred soj luči stopi tudi violinist, ki pokaže, da Ponty ni edini francoz, ki lahko na violini igra fusion. Truong je na bobnih pošast, pravi jazzer, ki vedno poskrbi da energija ne usahne. Vokalni deli so resda zapeti v opernem stilu, vendar pa so tako nenavadni in disonantni, da se lahko Magma skrije. Magmini vokali so v primerjavi balzam za ušesa. Maurica Platon odpoje melodije s tako ostrimi prehodi iz ene note na drugo, da se na prvi posluh zdi, da je to čista zmešnjava. A večkrat slišiš njene linije, bolj jasno ti postane, da imajo smisel in da so sila izvirne.
Zao resda na tem albumu niso tako prefinjeni kot Magma na MDK (razen Cahena), vendar pa to nadomestijo z izvirnostjo in dobro mero domišljije. Skladbe so vse v glavnem dobre, a menim, da če ne bi bilo prisotnih odštekanih vokalov, ne bi šlo za tako kakovosten izdelek. Mauricia Platon je tisti jeziček na tehtnici ki Zao loči od povprečnih jazz-rock skupin in jih na tem albumu povzdigne v privlačno zeuhl zasedbo. Njena vrednost je še posebej opazna na kasnejših Zao izdelkih, kjer je njena odsotnost precej opazna in zaradi katere se je v zasedbi napravila velika vrzel.
Zasedba
François Cahen: električni klavir, klavir
Yochk’o Seffer: saksofon, klarinet;
Joël Dugreno: bas
Jean-Yves Rigaud: električna violina
Jean-My Truong: bobni
Mauricia Platon: vokal
Produkcija
Zao
Seznam skladb
1. Marochsek — 7:13
2. Ataturc — 5:49
3. Ronach — 4:39
4. Atart — 3:31
5. La Soupe — 7:20
6. Satanyia — 6:46
Trajanje albuma: 35:56
