Izvajalec: Satan's Host
Založba: Moribund Records
Izid: year
Zelo malo je metalskih skupin, ki zamenjajo svojo orientacijo iz Power metala v Black / Death metal. Eni izmed takih so Ameriški Satan’s Host, leta 1977 ustanovljeni stranski projektTyranta, vokalista skupine Jag Panzer. Skupina je z delom vztrajala vse do leta 1988, nato pa razpadla in se na koncu 90. ponovno zbrala. Leta 2007 pa jim je uspelo podpisati pogodbo z znano založbo Moribund Records kjer so izdali zadnji album z naslovom Great American Scapegoat 666.
Na prvi pogled album deluje zelo kičasto in skorajda preveč stereotipno, kajti ikonografija satanizma je prisotna na vsakem detajlu od platnic albuma do besedil. Slab vtis pa se neha že kmalu po uvodnem klišejskem Intru, kajti kmalu zaslišimo čistost zvoka kitar, bobnov in vokala, ki so plod odlične produkcije, ki so jo ustvarili pri Flatline Audio.
Glasbo samo bi lahko opisali kot hibrid med Thrash, Death in Black metal vplivi, vezni člen pa je moderna produkcija, ki ponuja pravšnjo mero agresije in polnosti zvoka, obenem pa ustvarja pravi zvočni napad na ušesa.
Album tudi odlikuje dobra kompozicijska struktura, kar ni čudno saj vsebuje ogromno različnih in razgibanih delov, ki so povzeti iz različnih metalskih pod žanrov. Ta harmonija je nadgrajena še z zelo dobro tehnično izpeljavo, ki nedvomno prekaša marsikatere podobne albume, kot dokaz temu je pesem 7’th String, ki je v bistvu skoraj 50 sekundni sedem strunski kitarski solo!
Poleg kitarista Patricka pa album virtuozno nadgradi tudi bobnar Pete 3. Wicked, ki zares pokaže svojo nadvladje nad bobni in smislom za ritem. Na albumu je ogromno raznolikih oblik in hitrosti tempa, po večini sicer dominira hiter tempo, ki se pogosto spremeni v t.i Blast Beat, ki dosega zares vrtoglave hitrosti. Veliko je ritmičnih delov, v katerih sodelujejo le bobni in kitarski solo, to seveda napravi nostalgični Old School občutek, ki bo zagotovo zelo navdušil raznoliko publiko naglavnih dolgodlakov.
K odličnosti albuma prispevata svoj delež tudi glas in tehnika vokalista L.C.F. Eli Elixer-ja, ki se večji del opazi kot kombinacija psihopatskega Screama in srednje nizkega Grawla, kar pogosto ustvarja občuteg večglasnega petja.
Novi album je zares napredek in prestop na nov glasbeni nivo tako po tehnični kot po produkcijski plati. Album je dinamičen, harmoničen in tehnično dovršen, njegovo podobo še najbolj skazijo zares nedomiselna besedila in celotna ikonografija, ki se pojavlja na naslovnicah. Obremenjenost z katoliško vero se še enkrat pokaže kot priznavanje Boga, ki se manifestira skozi čaščenje Satana, le-ta pa se pojavlja na vsakih par sekund v besedilih. Zares ponesrečen oportunistični poizkus šikaniranja RKC-ja, ki enostavno ni vreden slovesa Moribund Records.
Zasedba
Patrick Evil – kitara, bas kitara
L.C.F Eli Elixir – vokal
Pete 3 Wicked – bobni
Produkcija
Flatline Audio
Seznam skladb
1.Invocation 666 (01:16)
2.Ave Lucifer (06:36)
3.Dragons – Darkness (05:07)
4.Azrael- Death Wing Angel (04:45)
5.Great American Scapegoat (06:28)
6.Hail Satan (05:29)
7.7 Strings (00:47)
8.Black Order (06:22)
9.Pyromancy, the Art of Fire (06:34)
10.Xeper 22 (06:05)
11.The Cursing -Vampyric Evil-Eye- (05:16)
12.Infernal Victory (01:58)
13.Throne of Baphomet (07:18)
Trajanje albuma: 1:04:00
