Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Pearl Jam
Založba: Epic Records
Izid: year
Ocena: 4/5
Konec osemdesetih in začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je v ZDA pripadal gibanju z imenom grunge. Ta žanr je svojo prestolnico našel v deževnem Seattlu, v zvezni državi Washington. Iz tega mesta je prišlo ogromno skupin, ki so igrale glasbo s podobnimi slogovnimi preddispozicijami. Veliko zaslug za razvoj grunge scene v Seattlu je imel Jimmy Hendrix, katerega so mnoge skupine naštevale kot velik vpliv. Veliko je pripomogel tudi Kanadčan Neil Young, ki še dandanes velja za začetnika grungea, dasiravno se temu takrat še ni tako reklo.
Tako se je pojavila tudi skupina Pearl Jam, ki je v začetku devetdesetih let izdala svoj prvenec z imenom Ten. Ten je postal uspešnica, a šele ko jim je pot utrla Nirvana. Na albumu so se nahajali sami hiti tipa Alive, Jeremy ter Even Flow, ki še danes veljajo za klasike. Medtem, ko je mnogo uspešnih bendov najboljše pesmi izdajalo prav v obliki singlov in so bili albumi bolj šibki, pa so Pearl Jam na album poleg hitov uvrstili še boljše pesmi, kar je velik podvig, če pomislim kako kakovostni so Jeremy, Alive in Even Flow.
In kaj je na Pearl Jam tako posebno. No, kot prvič je tukaj Eddie Vedder, čigar karizma je v svetu grungea neprimerljiva. Niti lepotec Chris Cornell se ne more primerjati, ne glede kaj pravijo trume ženskih oboževalk. Eddie pa ne premore le karizme, temveč ima tudi glas, ki se lahko kosa s skoraj vsemi hard rock pevci. Potem je tukaj še karizmatični basist Jeff Ament, ki je bil poleg Vedderja glavna atrakcija na živih nastopih. Še ena velika razlika je, da zvok skupine sloni predvsem na dodelanih melodijah in aranžmajih, manj je punkovske surovosti kot pri ostalih grunge skupinah.
Na albumu so sami dragulji. Ne slišim niti ene slabosti. Seveda imam svoje priljubljene pesmi kot vsak drug pristaš. Tako zame izstopajo predvsem Oceans, Black, Alive in Even Flow, a tudi ostali komadi ne zaostajajo prav veliko. Vse pesmi so dovršeno dodelano in niso preveč razvlečene. Morda so komadi s svojimi vztrajnimi verz refren zgradbami za nas progresivce včasih preveč preprosti, a občasno je prav osvežilno slišati tudi kaj bolj neposrednega.
Pearl Jam tehnično morda niso tako izpiljeni kot kakšni Soundgarden ali Alice in Chains, a svoje primanjkljaje več kot nadomestijo na drugih področjih. Prednjačijo predvsem v smislu dobrih melodij in domiselnih akordov. Prav tako se jim ne gre, da bi z vsakim komadov skušali poslušalce odpihniti, znajo odigrati tudi počasneje in bolj premišljeno. Ravno to ravnotežje med nežnostjo in čisto jezo je pri njih tako pomembno. Ko igrajo umirjeno (pri teh delih jim občasno pomaga tudi producent Rick Parashar na klavirju in orglah), se zdi to kot najbolj naravna stvar in ko igrajo brez zadržkov, je občutek podoben. Od instrumentalistov izstopa Eddie Vedder s svojim specifičnim glasom, ki še dandanes šibi ženska kolena. Vedder je prepričljiv tudi s svojimi besedili, kjer v teme vpleta mnogo družbeno-kritičnih tem, za razliko od samopomilovanja, ki smo ga kot najstniki tako radi slišali pri Nirvani, oziroma Kurtu Cobainu. Vedderjeve tematike so še vedno aktualne in čeprav včasih s svojim metaforičnim izrazoslovjem zaide v obskurnosti, njegova poezija vedno zveni na mestu.
S Ten so Pearl Jam v smislu popularnosti prišli skoraj ob bok Nirvani, a v smislu muzikalnosti so presegli vse svoje sotrpine. Njihova mešanica čutnosti, jeze, agresivnosti in melodičnosti jih zame uvršča na sam prestol grunge glasbe, Ten pa je pojem kvalitetne glasbe v tem žanru. Ten je legendaren album, ki po več kot petnajstih letih še vedno zveni sveže in zanimivo. Na žalost Pearl Jam nikoli več niso ponovili takšne konsistence, vendar je bilo tudi v naslednjijh projektih vedno dovolj zanimivih stvari. Ten je kulten album, ki je pomagal razširiti grunge po vsem svetu, a za razliko od Nirvane, ki se dandanes zdi le žalosten najstinški bend, so Pearl Jam pomenili in še vedno pomenijo pojem konsistentnosti in inspiracije. Poleg Superunknown skupine Soundgarden, Nevermind skupine Nirvana, Dirt skupine Alice in Chains ter Core skupine Stone Temple Pilots je to najpomembnejši album pri razvoju in popularizaciji grungea.
Zasedba
Eddie Vedder – vokal
Stone Gossard – kitara
Mike McCready – solo kitara
Jeff Ament – bas
Dave Krusen – bobni
gosta: Rick Parashar – klavir, orgle, tolkala; Walter Gray – violončelo
Produkcija
Rick Parashar in Pearl Jam
Seznam skladb
1. Once
2. Even Flow
3. Alive
4. Why Go
5. Black
6. Jeremy
7. Oceans
8. Porch
9. Garden
10. Deep
11. Release
