Izvajalec: Hot Chip
Založba: EMI Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Hot Chip sestavljajo štirje glasbeniki (v glavnem multi-instrumentalisti), ki so, preden so ustanovili to zasedbo, delovali tudi kot DJ-ji. Potem so združili moči in sestavili superskupino, kjer prevladujejo elektronski plesni ritmi, kar sploh ni čudno, glede na to, da imajo vsi ozadje v elektronski glasbi. Prav zanimivo je slišati kaj vse lahko iz sebe spravijo štirje bolj ali manj povprečni glasbeniki z izjemnim občutkom za zvok in produkcijo.
Album se začne zelo obetavno z At The Pictures in tako se nadaljuje vse do petega komada, nakar pa zadeve postanejo vse preveč predvidljive. Zdi se kot da so najboljše zamisli uporabili že na tistih zgodnjih pesmih, potem se pa le še reciklirajo. Tudi kasnejše melodije niso več tako sveže in udarne kot v uvodu. Takšne težave so pogoste pri skupinah, ki so popularne. Ljudje vidijo na MTV kakšen dober spot z udarno melodijo, ko pa kupijo album pa ugotovijo, da je le tista pesem vredna svojega denarja. No pa da ne bom govoril le o zablodah drugih, saj se je kaj takšnega pripetilo tudi že meni. Pri Hot Chip lahko vsaj rečem, da je dobrih prvih pet pesmi, pa še kasneje bi se našlo nekaj svetlih trenutkov. Nekoliko mi je smešno tudi stereotipno zaporedje komadov. Par plesnih, ena balada, spet par plesnih,… V glavnem, manjka jim nekaj več, da bi se ločili od ostalih podobnih zasedb. Kot nakaže uvod imajo Hot Chip gotovo talent, da iz sebe izcimijo še kaj več. Morda bo potrebno drugič počakati še kakšen mesec več preden album izdajo.
Najboljši trenutki na albumu so instrumentalni del na Bendable Poseable, kjer so nekateri zanimivi dueli med kitaro in klaviaturami. Potem je tu še strašljiv uvod na At The Pictures, ki spominja na kakšno grozljivko. Po mojem je šlo za namenski efekt. Želeli so stereotipične zvoke filmskih spremljav uvrstiti tudi na to pesem. Nekaj dobrih instrumentalnih delov je tudi na Ready For The Floor in Shake A Fist (tudi uvod, ki so si ga sposodili od legendarnega Todda Rundgrena (The Cars, Todd Rundgren’s Utopia)). Težko bi rekel, da je sploh kakšen trenutek zares slab. Kot sem že rekel, album se proti koncu začne le preveč ponavljati.
Made In The Dark je zabaven izdelek, ki bo nedvomno razvedril vse ljubitelje plesne glasbe. Osebno mi je zelo poslušljiv, a na njem ne najdem prave globine. Kdo pa pravi, da je potrebno vedno poslušati kaj globokega? Včasih prav zapašejo tudi kakšni preprosti plesni ritmi, še posebej če človek počne kaj ritmičnega. Kot je v navadi pri elektronski glasbi sta zvok in produkcija spet izpiljena do popolnosti. Mislim, da je za tovrstno glasbo to tudi pravilen pristop, ker še bolj poudari elektronski in ritmični vidik. Made In The Dark je prav posrečen album z dovolj igrivosti in inovativnosti, da ne morem reči, da je povprečen, ni pa tako mogočen, da bi ga lahko koval med oblake. Za ljubitelje Daft Punka in Fatboy Slima.
Zasedba
Alexis Taylor – vokal, klaviature, kitara, tolkala, klavir
Joe Goddard – vokal, sintetizator, tolkala
Owen Clarke – kitara
Al Doyle – kitara, sintetizator, tolkala
Produkcija
Hot Chip
Seznam skladb
1. Out at the Pictures 4:26
2. Shake a Fist 5:10
3. Ready for the Floor 3:52
4. Bendable Poseable 3:46
5. We’re Looking for a Lot of Love 4:43
6. Touch Too Much 4:05
7. Made in the Dark 3:00
8. One Pure Thought 4:53
9. Hold On 6:20
10. Wrestlers 3:45
11. Don’t Dance 4:42
12. Whistle for Will 2:23
13. In the Privacy of Our Love 2:52
