Izvajalec: Blood Thirsty Demons
Založba: My Graveyard Production
Izid: year
Ocena: 2/5
Blood Thirsty Demons so italijanski metalci, doma iz mesta Varese, ki stojijo za zaščitno znamko imenovano “horror metal”. Nekako vsa reč diši po vplivu skupine Death SS, prav tako italijanov, ki so nastali že leta 1977, saj povzemajo Blood Thirsty Demons mnoge njihove navade, tako v stilu oblačenja kot odrskih nastopih. Torej čičkanje v corpse paintingse, gotska oblačila in sam koncertni špas teater. Album se prične z narativom: ” Ascoltate mi, figli della notte….” Verjetno že vsi trepečete? Trik sploh ni neumen, Blood Thirsty Demons z njim dokazujejo da so povsem pogumni legitimni metal odpadniki, ki si danes sploh upajo seči po koščku doom-a in ga vtkati v “klasično”. A ta bi vžgal učinkovito nemara pred kakimi 20 leti in več. Danes pa, ob vsej ekstremno brutalni aerobiki, ki smo ji priča na zvočnih nosilcih in jo metalske skupine v tonažah skreirajo v studijih, “Mortal Remains” prav otročje smešno deluje.
Riffi so prazgodovinski, črpajo iz prvin klasičnega metala osemdesetih, tu so možni bežni prebliski, ki potegnejo na kakšne stare Mercyful Fate, že omenjene Death SS, celo Black Sabbath ali Pentagram. Vse skupaj je ovito v “cvrčanje” nekakšnih pogubnih cerkvenih orgel in visoko zvočno zaveso synhtesyzerjev v ozadju, ki mestoma skorajda prevzemejo dominanco riffom. Skladbe pričnejo motiti zaradi enodimenzionalnosti, čeprav bi se z modernejšo produkcijo dalo rešiti marsikaj. Najbolj arhaični del podobe Blood Thirsty Demons na “Mortal Remains”, ostaja še naprej vokal, ki kaj več kot vreščanja in jeznega cepetanja zlobne čarovnice iz pravljice o Janku in Metki, kateri sta otroka pojedla čokoladno hišico, ne premore. Če dodamo izvedbi vokala še kompliment, da zveni kot čarovnica, ki je sestra Ozzyja Osbourna, ob uri največje nočne more, je to lahko celo vrhunski kompliment. Ni ne normalno melodično čisto petje, ne growlanje, ampak nekaj vmes. Ima zlobni akcent, a je izvedbeno zelo šibak, preinferioren, da bi uspel prevzeti in vzbuditi kakršnokoli globje zanimanje ali da bi naredil na poslušalca nek poseben pečat. Fantje so tehnično sicer zelo dobri glasbeniki. Le ideje, ki jih ponujajo, so danes žal že krepko obledele.
Osnovna težava tega albuma je v silno enoplastnem pristopu, arhaično prežvečenem in predvidljivem. Skladbe so med seboj sila podobne druga drugi. Produkcija je surova in živa, kar se izbranemu slogu, ki ga goji skupina, povsem lepo poda.
Izmed materiala na “Mortal Remains”, izstopa skladba Deadly Sins, kjer so fantje posrečeno skombinirali svoj “horror” metal. Osnovni riff je zanimiv, pesem tekoče prehaja iz motiva v motiv. Vpletanje dvojne bas stopalke, začinjenost z zaveso klaviatur, dotik poltonskih premikov “horror” riffanja in dramatičen srednji instrumentalni del, sobivajo med seboj v zavidljivi simbiozi ter tvorijo posrečeno osnovo za vključitev vokalnega pristopa kakršen pač že je opisan v enem od gornjih odstavkov. Tej skladbi se približa v nadaljevanju tudi Welcome To My Funeral. Na albumu so ujeti celo trenutki klasičnega hard rocka kot Symphony From The Graves (riff v refrenu).
Pri Blood Thirsty Demons imaš torej samo dve stvari na razpolago. Ali jih ljubiš ali pa sovražiš. Odvisno je, ali te gola poguba poltonskega melosa v rifanju privlači in ali te celokupna doza zla, ki ga želi skupina oživeti, v resničnosti tudi prepriča. Preizkusite sami. Album si zasluži priložnost, čeprav mene ni prepričal. Raje si spet zavrtim “Master Of Reality” Black Sabbath (1973) ali “Don’t Break The Oath” Mercyful Fate (1983).
Zasedba
Christian Mustaine – kitara, vokal
Jack The Ripper – bas kitara
Karl Skyquake – bobni
Seznam skladb
1. Mortal Remains (02.46)
2. Symphony From The Graves (05.13)
3. Time To Die (04.26)
4. Deadly Sins (05.25)
5. Day By Day (05.56)
6. Welcome To My Funeral (05.12)
7. Upon The Cross (05.00)
8. Roads Of Amenti (05.42)
9. End Of Days (05.24)
Trajanje albuma: 45.04
