Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Spiral
Založba: Samozaložba
Izid: 04.07.2013
Trajanje: 57:43
Ocena: 2/5
Ostudno tolsti prasec gleda pečenega prasca z jabolkom na drugi strani mize in si misli ‘tako pač je, stari moj, ko se enkrat znajdeš na napačni strani na novo napisane zgodovine’. Nekako tako bi se lahko opisalo tipično slovensko patologijo, ki približno zadnjih sedemdeset leti mori družbeni utrip ‘doline šentflorjanske’, pa tudi (umetno konstruirani) spopad med t.i. levimi in desnimi, pri katerih ni važno kakšne barve je svinja, važno je, da zna čim bolje lagati in krasti. Približno tako pa izgleda tudi groteskna naslovnica in tudi sam naslov najnovejšega albuma ameriškega psihadeličnega/space rock/post-rockovskega dueta Spiral, katerega tvorita Chris Boat (klaviature, bas kitara, vokal) in Aaron Frale (kitara, vokal).
Njun prvenec, »Death Of Billy Jensen«, je izšel leta 2010. Od takrat naprej sta pod imenom Spiral, v sodelovanju z različnimi glasbenimi gosti in v samozaložbi, izdala že sedem albumov, kar je višek pretirane studijske hiperprodukcije. »A Parasite’s Guide to Rewriting History«, sestavljen iz dveh obsežnih in pretežno inštrumentalnih suit, je osmi dosežek tega sila obskurnega dueta iz Nove Mehike na katerem se med drugim čuti psihadelični in avantgardni vpliv nekaterih prog legend kot so Tangerine Dream, Can in nekoliko manj tudi Pink Floyd, pa tudi kar nekaj post-rockovskih elementov je moč slišati med poslušanjem, tako da večkrat zavladajo daljše inštrumentalne sekcije z repetativnimi ritmičnimi motivi, ki so ob pravih trenutkih, vendar sila redko prekinjene s krajšimi subtilnimi aranžmaji na kitari in klaviaturah.
Tudi avantgardnih trenutkov s šumenji in ritmičnih polifonij na albumu zlepa ne zmanjka, kar pomeni, da redki melodični trenutki zvenijo skorajda kot nekakšni tujki. Boat in Frale vsekakor delata glasbo za ‘izbrani okus’, kar pomeni, da je zvočna vsebina na »A Parasite’s Guide to Rewriting History« namenjena le zelo ozkemu krogu poslušalcev eksperimentalne glasbe, na čelu s privrženci psihadelike, avantgarde, post-rocka in nekakšne moderne izpeljanke space rocka, pa še večina izmed teh se mora nahajati v posebnem mentalnem stanju, da lahko zdrži v budnem stanju skozi prve pol ure albuma.
Vse skupaj se odpre z naslovno skladbo, ki je dolga kar pol ure in zlasti v prvi polovici zveni kot ambientalno moreč potop v osrčje nočne more, saj izrazito temačna in depresivna atmosfera zlepa ne pojenja, pravzaprav traja skorajda skozi celoten album. Kitarskih solaž ni nikjer, za kar sta se avtorja glasbe menda odločila, da bi se bolj osredotočila na grajenje napete atmosfere. Distorziranih kitarskih pasaž, ki prebijajo včasih že nekoliko nadležne repetativne ritme sicer ne primanjkuje, medtem ko so sintetizatorske ambientalne zavese v ozadju bolj za okras kot pa kaj drugega. Kljub temu, da omenjena dvojica še kar obvlada svoje inštrumente, se pravi bas, klaviature in kitaro, posamezni motivi zvenijo precej prazno in sterilno, zato bodo večino poslušalcev pustili emocionalno hladne. Depresivno ozračje in repeticijo občasno nekoliko poživi Boatovo vokalno robantenje, kateremu bi se sicer težko reklo petje v pravem pomenu besede, medtem ko nekje približno na polovici nastopi prehod v ambientalno nekoliko bolj prefinjen del, kjer dominirajo akustičnokitarski akordi. Politično nekorektna sporočila je med Boatovim pačenjem sila težko razločiti, čeprav naj bi šlo za družbeno satiro na politično zlorabo zgodovine.
Druga (skoraj) polurna skladba na albumu, »Artiffacts of Different Possibility«, je menda originalno nastala še v času, ko se je duet imenoval Snail, tako da gre za Boatovo in Fralejevo prvo kompozicijo epskih dolžin, katero sta nadgradila in posnela na novo. Sintetizatorski zvok je tokrat nadgrajen z orglami, medtem ko obupno repetativne trenutke s prekomerno distorziranimi kitarami prekinja vokalno repenčenje, občasno pa tudi sila neprijetno šumenje, kakršno se ponavadi sliši kadar se nekomu pokvari televizor. Celoten ambientalen utrip te stvaritve bi se lahko opisalo kot nekaj najbolj dolgočasnega, morečega in nadležnega, kar si med komponiranjem glasbe lahko zamisli le vaš največji sovražnik. Ravno to je glavni problem celotnega albuma »A Parasite’s Guide to Rewriting History«. Eksperimentalna glasba za ‘izbrani okus’, ki večinoma temelji na ritmični polifoniji ali celo kakofoniji, mora vsebovati nek ambientalni pečat in globlje sporočilo, da izpade vsaj nekoliko relevantno, če ne zveni zgolj kot slaba šala brez slehernega pravega pomena, še posebno, če je oropana slehernih emocij in občasno zveni skorajda programirano.
Razlogov, da bi si po poslušanju »A Parasite’s Guide to Rewriting History«, sila dolgočasnega dosežka moderne space/post-rockovske produkcije, zaželeli nadaljnjega raziskovanja preostale Spiral diskografije res ni veliko, razen če je nekdo zares, zares strasten ljubiteljev sorodnih glasbenih izpeljank in mu hladna in prazna atmosfera, ki vlada skozi celoten album, ni pomembna.
Zasedba
Chris Boat – klaviature, bas kitara, kitara, vokal
Aaron Frale – kitara
GOSTUJOČA GLASBENICA:
Felicia Karas – violina
Produkcija
Chris Boat in Aaron Frale
Seznam skladb
1. A Parasite’s Guide to Rewriting History (30:00)
2. Artifacts of a Different Possibility (27:43)
