Izvajalec: Nachtgeschrei
Založba: Massacre Records
Izid: year
Trajanje: 46:37
Ocena: 2/5
Se še spominjate “buma” iz začetka tega desetletja, ko smo vsi spoznali In Extremo? Potem so sledili Saltatio Mortis, pa tu so vedno bili Subway To Sally. Je kaj skupnega med njimi? Vsi pojejo v Nemščini, vpletajo folk in gotske elemente v svojo glasbo, vse so Nemške skupine. Vibracija, ki jo ujamejo na snemalni trak tudi Nachtgeschrei, odstreli poslušalca naravnost v armado omenjenih.
Navkljub ugotovitvam, pa tudi nekaterim zares odličnim izdelkom, s katerimi se lahko kitijo In Extremo, Nachtgesschrei še zdaleč niso vredni primerjave. Predstavljate si zelo poenostavljeno obliko heavy metala, z minimalistično postavljenimi riffi kitar, ki jezdijo na srednje hitrem preprostem treskanju bobnov. Skupina večinoma pripenja harmonije, ki so odigrane preko folk instrumentov kot so škotske dude. Poleg tega trika dodajajo fantje v svoj glasbeni pečat vokalni pristop, ki poseduje patetično žalujočo barvo, intonacije večinoma srednjih registrov, a s petjem, ki dodaja vibrantno harmoničnost, kar ustvarja nadvse nalezljivo dostopnost za poslušanje, kot tudi visoko kompatibilnost k instrumentalni spremljavi. Petje v Nemščini je logična izbira, ki krepi temačno melanholično vzdušje albuma, ki tako nosi tipično prepoznavni nemški princip.
Vse to bi bilo super, če se “Am Rande Der Welt” ne bi izgubljala v monotonijo samorepeticije nekaterih trivialno izbranih motivov, ki kar kričijo po generičnosti in prepisovanju že izumljenega in povedanega. Ko slišiš eno skladbo, si slišal na plošči tako rekoč vse. Prvo kot prvo bi morali spremeniti razmerja v sami produkciji, izpostaviti zaveso metalskega riffanja in postaviti nekoliko v ozadje enoglasne motive, ki so položeni preko riffov in jih diktirajo dude. Skupina gre v nizanju teh harmoničnih okraskov tako daleč, da spremljajo celo vokal v refrenih. Gre za popoln generični minimalizem, ki v repeticijah silno moti in deluje nadležno, saj dogajanje na albumu človek preštudira v trenutku. Je pa nekaj. Uvodni akustični Fiur, s sporadično vpetostjo riffovskih rafalov, daje albumu izredna krila pričakovanja in bi ga lahko za uvodni motiv uporabili tudi metal skupine, ki gojijo različne žanre v tej glasbeni zvrsti. Ko se soočiš po uvodu s skladbo Muspili, zanimivost albumu ne popušča, a v nadaljevanju delujejo vse skladbe spisane po kalupu Muspili, kar degradira kvaliteto izdelku, ko na njem iščemo avtorsko svežino in kreativno domiselnost.
Torej brez posebnosti, čeprav obstajajo vsi potrebni nastavki, iz katerih bi Nachtgeschrei lahko iztržili več. Če bodo želeli zapustiti večji vtis zanimivosti lastne ustvarjalne biti, bodo morali v prihodnje ukrepati zelo hitro in razbiti monotonijo, ki jo diktira ponavljanje trivialno predvidljivih in milijonkrat preigranih vzorcev škotskih dud. Prvo kot prvo, znižati vsebnost harmonij škotskih dud, poseči še po izvedbi kakšnega zanimivega prehodnega rollinga bobnov, sunku dvojne bas boben stopalke več, dodati pa zlasti več poudarka na močnejšem zvočnem riffovskem zidu kitar ozadja, kot tudi nadomeščati dude s še kakšnimi drugimi folk instrumenti. V produkciji naj si vzamejo za zgled rojake In Extremo ali Rammstein, ki so žanrsko seveda neprimerljivi, v ustvarjanju novih skladb pa enega izmed prehodnih delov lastne skladbe The Totmacher, ki se odvrti v časovnem intervalu med 1:45 in 2:15.
Zasedba
Holger Franz – vokal
Tilman Scholz – kitara
Sanedin Pepeljak – kitara
Joachim Penc – klaviature
Dominik Stephan – dude
Oliver Klein – bas kitara
Stefan Kolb – bobni
Seznam skladb
1. Fiur
2. Muspili
3. Herz Aus Stein
4. Fernweh
5. Niob
6. Lauf!
7. Windfahrt
8. Nur Ein Kleines Stuck Vom Himmel
9. Wahrheit
10. Der Totmacher
11. Glut In Euren Augen
