Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Mouse On The Keys
Založba: Denovali Records
Izid: year
Trajanje: 35:27
Ocena: 4.5/5
Če je pred letom 2007 primat jazza iz dežele vzhajajočega sonca pomenil prej redkost in izjemno presenečenje kot neko samoumevno pravilo, je od tedaj v podzavest vžgano vsaj eno ime japonskega jazz lounge rušilca, ki sliši na ime Mouse On The Keys. Dve leti po EP-ju Sezessionse japonski trio post rockovskega jazza vrača na kraj zločina ter se odpravlja na zavojevanje sveta ter Evrope. Impulz prvinskosti ter nevsiljivosti je tudi tokrat glavno vodilo, imperativ “ne popravljaj nič, kar ni pokvarjenega” pa osnovna logična nit tega prvega dolgometražnega izdelka, ki brska po vaši podzavesti in ugaja.
Tematika popotovanja je vnovič Tokio kot ga zrejo člani zasedbe. Ekspresija domišljenosti, senzibilnosti ter zaljubljenosti v mesto neonskih luči ter nenehnega vrveža idealizirajo moderno urbano bivanje, album An Anxious Object pa je stiliziran poklon ter soundtrack utripu betonske džungle. Za začetek vas glasbeno podučijo kaj pomeni pojem satori – popolnega ničenja in izničenja – s skladbo Completed Nihilism, po počasnem, a hitrem uvodu, se kmalu znajdete na terenu znanih divjih glasbenih erupcij izjemne glasbene virtuoznosti. Dva klavirja, bobni ter sladki dodatki sopran saksofona ter trobente so že preverjeno učinkoviti. Spectres De Mouse je en bolj prepoznavnih izdelkov plošče, ki pa po prvem poslušanju morebiti preveč spominja na skladbo Saigo No Bansan iz njihovega razvpitega EP-ja. Da ne bo pomote: An Anxious Object je kar zadeva igralno plat in plat poslušljivosti lep ter nežen in hipnotičen izdelek, poln presenečenj za vse, ki niste poslušali še njihovega izvrstnega EP prvenca. Tudi tistim, ki ste že podučeni kaj pričakovati je to prijetno poslušanje. Nečista fuzija jazza ter nagnjenosti k rocku ter post rockovski muzikaličnosti se tokrat odloča za rahli suspenz pri napadu na vaša čutila, zaradi česar je plošča precej bolj premišljena ter intelektualizirana kot pa predana organskemu občutku Sezession EP-ja. Brskanje po zaprašenih ter manj znanih sekvencah glasbenega spomina pripelje do nekaterih paralel z evropsko ter ameriško srenjo. Skladbi Soil ali pa Unflexible Grids kličeta v spomin skupine, ki jih je potrebno še spoznavati – kot je denimo Contemporary Noise Quintet. Mouse On The Keys so tako en izmed elementov, zaradi katerih posegate po novi glasbi ter stremite vedeti več. Pa se vrnimo nazaj k spiralnemu letu po tem res izjemnem albumu! Tradicionalni podtoni pri preigravanju jazz standardov vnese v slišano nezanikljivi vonj češnjevih cvetov ter okus po Orientu, ki pa vas po le malce več kot polurnem draženju z briljantnostjo ter subtilnostjo pribije trdno na tla, saj je albuma kar naenkrat konec. Očitek bi veljal nekako izraziti dejstvu, da je daljši format plošče ponovno prostor zgoščevanja izjemnih idej, ki pa sledijo istemu kopitu, po katerem kot da si skupina ne bi pustila daljših raziskovanj glasbenega od triminutnih šprintov.
Kaj se Janezek nauči, to Janez zna? Morebiti se na prvi pogled zdi tako ali pa je bil enostavno prvi stik tako močen in prepričljiv, da je postal glavna merska enota za nadaljnje epopeje. Vseeno pa ne gre za posnemanje, saj je plošča mehka in bolj zrel izdelek kot Sezession EP. Sleherni detajl je skrbno rezljan in glajen. Ni ostrih robov, ki bi vas utegnili zmotiti ter vreči iz ravnovesja. Prostora za izboljšave je še vedno dovolj – če ne glasbene pa vsaj produkcijske, saj je izdelek preveč prečiščen in zavoljo tega dejansko presuh, kar pa ne izniči velike želje po vnovičnih poslušanjih ter daljših nadaljevanjih tudi v prihodnje.
Zasedba
Akira Kawasaki – bobni, piano
Atsushi Kiyota – piano, klaviature
Daisuke Niitome – piano, klaviature
Keisuke Ikeda – piano, vizualije
Daisuke Sasaki – trobenta (na skladbi Seiren)
Jun Nemoto – sopran saksofon (na skladbi Soil)
Produkcija
Takaaki Mino & Mouse On The Keys
Seznam skladb
1. Completed Nihilism
2. Spectres De Mouse
3. Seiren
4. Dirty Realism
5. Forgotten Children
6. Unflexible Grids
7. Double Bind
8. Soil
9. Ouroboros
