Antični spektakel s Kylie

Na pustno soboto se je ‘odprava mitološkega zmaja’ (beri: 30 članska posadka avtobusa koncertne agencije Koncerti.net) odpeljala na pop romanje, da bi bila priča mitološki zgodbi boginje Afrodite s Kylie Minogue v glavni vlogi. Zaneslo nas je v znano glasbeno meko Olympiahalle München, kjer se je zgodilo že nič koliko odličnih in odmevnih koncertov. Vso pot nas je spremljalo sončno vreme in že pred četrto uro popoldne smo prispeli v Olimpijski park, kjer se je v prvim pomladanskim sončnim žarkom s skodelico kave ali glažem piva v rokah nastavljala množica domačinov in turistov. Časa do koncerta smo imeli več kot dovolj, zato smo si kot pravi glasbeni nadebudneži ogledali mini rockerski muzej na znamenitem olimpijskem stolpu. Med drugim je tam na ogled cela paleta vstopnic koncertov s tega prizorišča, med eksponati pa je najti na primer kitaro Metallice, znamenito ‘sekiro’ Gena Simmonsa ali slavni zrcalni piano angleškega pop zvezdnika Eltona Johna, ki bo, mimogrede, letos gostoval tudi pri nas.

Polnjenje koncertne dvorane je potekalo ob spremljavi ogrevalne skupine nemške pop izvajalke Fride Gold, ki goji podobno glasbo kot glavna zvezda večera, Kylie Minogue. Odpela je svoj enourni repertoar, ki pa nas ni kaj preveč ogrel. Nekako neopazno je vse skupaj šlo mimo naših oči in ušes.

 

Točno ob napovedani uri – ob 21.00 pa se začne zares. Ob taktih skladbe Aphrodite z najnovejšega albuma z istim naslovom smo priča ponovnemu rojstvu boginje lepote in ljubezni, Afrodite. Ob fascinantnem ozadju grškega templja z domiselnimi video walli in izjemnimi svetlobnimi efekti se Afrodita pojavi iz morske pene v odprti zlati školjki. Ob Illusion se Kylie pojavi na mitološkem letečem konju Pegasu, ki jo ponese nad glave njenih največjih oboževalcev, ki so uživali v t.im. ‘splash ringu’ znotraj odrske konstrukcije. Nato se ob taktih ene največjih uspešnic I Believe in You Kylie prevaža v grškem bojnem vozu skozi celotno odrsko konstrukcijo.

Naslednji sklop skladb je namenjen vračanju v preteklost, v čase albumov Light Years in Fever, od koder je v spored uvrščena uspešnica Spinning Around. Oblečena v stilu takrat zelo popularnega musicala Moulin Rouge! Kylie zapoje tudi Get Outta My Way in What Do I Have to Do. Doslej dokaj hladno občinstvo se končno le počasi taja in ogreva.

Zelo zanimiva in dobro izpeljana je izvedba uspešnice iz albuma Body Language – Slow. Priredba je jazzovska v stilu petdesetih let, Kylie pa se na vrtečem se disku z naklonom dvigne nad osnovni oder. Na moje veliko veselje sledi Confide in Me, katero imam za njeno daleč najbolj kvalitetno skladbo, kar jih je kdajkoli posnela. Tudi v živo jo Kylie odpoje suvereno, ob odlični koreografiji in z veličastnimi efekti.

Po uspešnicah Can’t Get You Out of My Head in In My Arms se predstava iz glasbene preteklosti spet vrne v starogrško sedanjost, v iskanje angelov, kar odlično ponazori skladba Looking For an Angel. Iz meglic se v nebo povzpne dolgo iskani angel in ob skladbi Closer Kylie z njim poleti v nebo. Zelo lepo se v ‘angelski del’ koncerta vklopi tudi priredba skladbe dua Eurythmics Must Be Talking To an Angel.

Edina balada, s katero nam Kylie postreže, je If You Don’t Love Me, ki poskrbi, da si malce oddahnemo in umirimo bitja src. Hkrati pa nas pripravi na veliki finale večera, ki ga odpre uspešnica Better the Devil You Know. SexKylie v vročih hlačkah in precej razkrivajoči majčki s puhom čez ramena spremljajo karnevalsko oblečeni soplesalci, ki zabavo stopnjujejo k vrhuncu. Sledi še krajša komunikacija s publiko in Put Your Hands Up. Parterski del publike se končno in dokončno spusti z vajeti in začne uživati v glasbi, medtem ko tribune ostajajo sramežljivo zadržane. Razen nas nekaj posameznikov seveda, ki že lep čas nismo mogli več le sedeti (namigujem na tekst skladbe Get Outta My Way), pač pa smo se že davno prej prepustili ritmom in plesu.

Za konec smo deležni še razvajanja z uspešnicama On the Night Like This in All the Lovers, s katero se celoten spektakel zaključi. Tu pa sledi tudi razočaranje. Ne vem čemu, toda vodnih efektov in vodometov, ki so bili pred pričetkom turneje tako zelo reklamirani in na prvih koncertih tudi izpeljani, žal nismo bili deležni.

Kako zoprna reč je ogreti zahtevno nemško občinstvo, je kot že mnogi drugi poprej, izkusila tudi Kylie. Močan repertoar dovolj znanih in priljubljenih uspešnic, katere je odpela in interpretirala zelo korektno in suvereno, je le stežka prebudil predvsem na tribunah bolj kot ne otopelo publiko. Kylie je dala od sebe vse, kar je v danem trenutku sposobna dati (in tega ni bilo malo!), zvok, aranžmaji, ozvočenje, produkcija, vse izpeljano z odliko. Morda bi potrebovala le nekoliko bolj energične plesalce z malo bolj živo plesno koreografijo, saj so se na trenutke izgubljali in bolj kot plesne točke služili kot dodatni del kulise. Žalostil je tudi pogled na kar obsežen del praznih tribun, koncert je bil namreč le približno 70 % obiskan. Velika črna pika pa gre produkciji. Po podatkih je celotna predstava vredna 25 mio dolarjev in priznati je potrebno, da sta ideja in način, kako to izpeljati, briljantna. Oder z vsemi svetlobnimi in ostalimi efekti je bil res nekaj posebnega, še ne videnega. Toda, če so se že odločili za takšen koncept, si niti pod razno ne bi smeli privoščiti takšnega kiksa, kot je izostanek vodnih efektov. Saj ne, da bi bila ravno vodna kulisa tista, zaradi katere bi se bilo vredno peljati 400 km daleč, toda bila je dovolj pomemben element v celotni zgodbi, da je pustila občutek pomanjkljivosti in s tem tudi občutek prikrajšanosti.

V celoti gledano pa predstavo lahko označim kot odlično. Odlično v stilu popa, kjer samo glasba ni dovolj, pač pa je celota, kjer se morajo medsebojno poklopiti glasba, vizuelni efekti in plesna koreografija. V tem je Kylie še vedno mojstrica, saj priredi vsega polno lepo, razkošno in edinstveno odrsko predstavo, obenem pa pazi, da kljub obilici vsega ne zaide v kič.