Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Bard
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 38:12
Ocena: 4/5
Bard je glasbeni projekt bivšega Nietovca Aleša Češnovarja. Prvenec je sledil kaj kmalu po realizaciji ideje o projektu. Ne več kot leto dni. Originalni in ustanovni član zasedbe Niet, skupine, ki si je na slovenskem pridobila v vseh teh letih častitljiv status, je presenetil javnost, ko je napovedal slovo od skupine. Zasnovo za glasbeno usmeritev projekta Bard gre iskati prav na albumih zasedbe Niet. Še posebej zadnjih dveh »Trinajst« in »Rokovnjači«. Na obeh so Niet z nekaterimi novimi glasbenimi aranžmaji nakazali možne smernice nadaljnje glasbene transformacije. Češnovar, ki je snoval nove ideje za novi Niet album v prihodnosti, je bil očitno eden od generatorjev stilske transformacije skupine, saj se je izkazalo potem, ko je možakar predstavil nove ideje »vodilnemu štabu« skupine Niet štabu, da ga je le ta z idejami odslovil.
Ti zlomka. Ali vreči dejstvo preko rame in biti tiho, ali pa se odločiti, da spraviš ta material kako drugače k življenju? Ko je Aleš ugotovil, da se je kot glasbeni umetnik z leti razvil in izoblikoval do stopnje, ki ni več kompatibilna z glasbeno filozofijo ostalih članov skupine Niet, je po »kratkem stiku« gorčine spoznanja »nepremostljivih artističnih razhajanj«, raje izstopil iz skupine. Pošteno, pogumno in iskreno!
Aleš Češnovar je za ta album ustvaril glasbo in spesnil poeme. Njegova vizija pa je zahtevala vključevanje širše palete glasbeno idejnih rešitev v nadgradnji, okraševanju, barvanju samih aranžmajev, ki v osnovi niso zahtevni, pač pa posedujejo vseskozi rdečo nit melodične dostopnosti in za povprečnega konzumenta takojšnje glasbene osvojljivosti.
»Bard« je v celoti organsko zveneči album. Tolkala, akustične kitare, polnjenje prostora z vložki improvizacij na pihalih, godalih, Hammond orglah. Tako se album tudi prične! Mistično! S skladbo Siberija. Vokal in same vokalne linije takoj opomnijo na Nietovske korenine Aleša Češnovarja in uvodoma razodene gro albuma! Ko se spoprimemo v nadaljevanju s skladbo Umiranje in življenje, se prikrade v kuliso spremljave dobro znani, toplo vibrirajoč zvok Hammonda legendarnega Buldožerovca Boruta Činča. Znano orgelsko pregrinjalo, ki lebdi za strukturo vodilnih motivov, jih drži skupaj je dejstvo, ki hipoma naveže stik z artističnimi vzporednicami zadnjih del zasedbe Niet. To pa ni edini trenutek albuma, ki nosi čvrsto vez z zadnjimi dejanji zasedbe Niet. Mestoma je vez še vedno tako močna, da ni odveč asociacija, kot bi NIet igrali v »unplugged« varieteti, ob tem pa povabili kot posebne goste kopico glasbenikov, da z vložki improvizacije razgibajo in obarvajo vodilne motive in zapolnijo razpoložljiv prostor v skladbah. In na albumu “Bard” so glasbeni asi tolkalist Nino Mureškič, gospodar pihal Vasko Atanasovski in nekdanji Šifrerjev gojenec, sicer cenjeni kitarski mojster Dejan Lapanja. Lapanja in Atanasovski sta tako ali drugače stara dobra kamerada, čeprav je v primeru glasbenega okolja albuma »Bard« to pot mnogo bolj izpostavljen »vedno vroči« Vasko.
Zvenenje je ena od integralnih kompozicij albuma. Je posrečena kolizija principov glasbene zaznavnosti tistega kar prinaša Češnovar iz zasedbe Niet (zlasti refren) in gostov iz zasedbe Vasko Atanasovski Trio, ki pa ji nudi opornico posrečena integracija SKA ritma. Skladba kot kompozicija nosi potencial radijskega hita. Aleš zna nizati mračno krajino, ki pa je večkrat na albumu pretrgana z žarki odločne luči upanja! Za album je značilno mešanje občutij melanholije z občutji sladke odrešitve. Eden takšnih trenutkov albuma je skladba Ljubim. Pretanjeno čutna, posebej intimna. Alešev vokal deluje hkrati odtujeno, a obenem zelo blizu in domače, ko raziskuje esenco svojega pravega poslanstva in eksistence. Tem elementom se močno približa tudi Priča s silno mračno kitico, ki pa preide v spevno »Nietovsko« melodičnost refrenskih rešitev. Pozorni bodite na razvoj zaključka, kjer melodija bas kitare še posebej presunljivo »Nietovsko« potegne. Tu je tudi skladba Ljubezenska, katere verzi v izvirniku pripadajo francoskemu pesniku Françoisu Villonu. Ta skladba je bila namenjena NIet albumu »Rokovnjači« in je očitni »left-over«, ki je tako našel svoj prostor na albumu »Bard«. Samoumevna je tudi vključitev predelave Niet izvirnika legendarne Niet skladbe Zastave, ki v prenovljen, skorajda kabaretni maniri, v novih kvalitetah izpovedne vsebine izredno prijetno preseneča. Češnovar se je odločil pobrskati tudi po poeziji Williama Blakea. Tako se je lotil uglasbitve zadnjih treh kitic Blakeovega izvirnika pesnitve Auguries Of Innocence, ki odzvanja skozi grmeče možati napev (zadržani so izvirni verzi v angleščini) malodane zlovešče.
Misija uspela! Projekt Bard je z istoimenskim prvencem »Bard« dostavil studijski album, ki ga krasi značaj glasbene nevsakdanjosti. Res, da je iz njegove substance moč potegniti prenekatere vzporednice z likom in delom zasedbe Niet, kar pa je konec koncev povsem samoumevno, saj je bil Češnovar vselej del kreativnega nukleusa skupine Niet in je z njegovim odhodom iz Niet, odšel iz skupine tudi del njene glasbene filozofije, ki pa je sedaj prelit v podobi nove glasbene avanture albuma »Bard«.
Prihodnja glasbeno artistična evolucija nudi za Bard najmanj dve osnovni iztočnici. Po močni osebno izpovedni noti, ki jo prinaša izročilo poezije Aleša Češnovarja, bi lahko Češnovar deloval v prihodnje kot kantavtor s tem da bi kredibilno zadržal umetniški vzdevek »Bard«, obenem pa je nezanemarljiv delež tovarišije, ki prispeva svoje ustvarjalne deleže na albumu. To medsebojno učinkovanje je tako posrečeno, da lahko projekt brez večjih pretresov prešel v permanentno delujočo skupino. To potrdi rockovsko našpičeni del skladbe Auguries Of Innocence, nasploh pa izredno lepo zložena in kompaktno delujoča zaključna Vzhod & Zahod!
»Bard« je album, ki ga gre obvezno preveriti, saj se poezija skozi čutno interpretacijo prijetnih vokalnih barv Aleša Češnovarja ob učinkoviti kemični interakciji akustične zvočne krajine prepričljivo iskri v resnicoljubju avtorske izpovedi. Bard je torej že v svojem temelju čvrsta glasbena entiteta, z lepimi razvojnimi obeti za prihodnost!
Zasedba
Aleš Češnovar – vokal, kitara, bas kitara
Vasko Atanasovski – saksofoni, flavta
Dejan Lapanja – kitara, bobni
Borut Činč – Hammond orgle, kitara, orkestracije
Nino Mureškič – tolkala
Jure Kremenšek (Dandelion Children) – nadgradnja vokalov, slide kitara (skladba št. 4)
Severa Gjurin – spremljevalni vokal na skladbi št. 11
Produkcija
Borut Činč
Seznam skladb
1. Siberija
2. Umiranje – Življenje
3. Novo jutro
4. Simetrija vesolja
5. Zvenenje
6. Ljubim
7. Priča
8. Ljubezenska
9. Zastave
10. Auguries of Innocence
11. Vzhod & Zahod
