Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Shadow Theory, The
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 57:19
Ocena: 3.5/5
Kultna progresivna metal zasedba Psychotic Waltz je v devetdesetih veljala za eno pomembnejših zasedb žanra in izdala štiri klasične plošče, ki preprosto morajo biti del vsake zbirke progresivnega metala. Zasedba je proti koncu prejšnjega tisočletja razpadla, člani pa so se raztepli po vsem svetu. Karizmatični vokalist Buddy Lackey (s pravim imenom Devon Graves) ni počival in ustanovil skupino Deadsoul Tribe, ki mu ni prinesla tako želenega uspeha, kljub petim izdanim ploščam in aktivnemu koncertiranju. Na precejšnje presenečenje pa je originalna zasedba Psychotic Waltz pred kratkim naznanila, da se vrača med žive, odštevamo že dneve, ko bodo kot predskupina Nevermore/Symphony X nastopili v ljubljanski Cvetličarni, še pred tem pa je izšla plošča Devonovega projekta The Shadow Theory, Behind the Black Veil.
Na Behind the Black Veil se Devon kot idejni vodja projekta in hkrati producent albuma prvič v karieri spopade s konceptualno ploščo. Zgodba le-te govori o padli rock zvezdi močno odvisni od drog in podobnih substanc. Tako močno pravzaprav, da v enem izmed “tripov” pada iz ene nočne more v drugo in se sčasoma ne zaveda več kje je črta med morami in resničnostjo. In črta The Shadow Theory je nekje na polovici med Psychotic Waltz in Deadsoul Tribe; Behind the Black Veil je bolj tehnična kot Deadsoul Tribe in bolj emocionalna kot Psychotic Waltz, plošča pa je, vsaj kar se tiče poigravanja z različni žanri, siloma pestra. Tako že prva skladba, I Open Up My Eyes, dodobra predstavi bistvo benda – mogočno progmetal riffanje v maniri dobrih starih Dream Theater ali mestoma celo bolj tehničnih pristopov kakšnih Watchtower, bolj ali manj uspešno pomešano z elementi simfoničnega metala, morbidne psihadelije ter folka in progresivnega rocka. Prav slednji žanr je albumu močno zastopan, predvsem zaradi Gravesove druge ljubezni, Jethro Tull in Iana Andersona. Prav zaradi slednjega možica je Devon sploh poprijel za flavto, ki se pojavi že v prvi skladbi, “solo” točke pa sledijo tudi v nadaljevanju. Graves poleg flavte jasno poskrbi tudi za fantastično, kameleonsko vokalno predstavo, ki obsega vse od grobih skoraj krulečih vokalov v začetni skladbi, pa do šepetanj in spevnih večglasij. Vokal sijajno interpretira zgodbo in tako skoči v kožo srhljivega pripovedovalca (Snakeskin, A Candle in the Gallery) v stilu King Diamond spet drugič pa odleti v pompozne sfere, ki predvsem v zaključnem komadu A Symphony of Shadows močno spomnijo na megalomanskost in pompoznost Queenov. Prav ti mogočni, simfonični in bombastični elementi so nekaj česar v Devonovih projektih še ni bilo moč zaslediti. Tudi inštrumentalni del se izkaže predvsem v atmosferičnih, akustičnih pasažah, mojstrsko pa je svoje delo opravil bobnar Johanne James, sicer bobnar angleških prog metal prvakov Threshold. Celokupno pa album pesti prav težava koncepta, ki mu komadi sicer čutno sledijo, a obenem prav zaradi tega nekateri izpadejo odlično, spet drugi pa so lahko precejšnja kost v grlu. Komadi kot sta Crossroads in Selebrate na primer ne prinesejo popolnoma nič vznemirljivega in iz spomina zbledijo že po prvem poslušanju.
Behind the Black Veil je dober album z razdelanim konceptom, ki pa mu prav ta bolj škodi kot ne. To je plošča, ki zahteva nekaj več časa, da se usede v ušesa in je hkrati album, ki s svojo mračno, turobno atmosfero še kako paše na deževne dneve. Če The Shadow Theory prerastel iz projekta v pravi bend bo zanimivo slišati kaj bodo prinesle nadaljnje izdaje, do takrat pa je prelepo slišati Devona Gravesa v vrhunski vokalni formi, kar lahko pomeni, da lahko od Psychotic Waltz reuniona pričakujemo le najboljše.
Zasedba
Devon Graves – vokal, kitara, flavta
Demi Scott – klaviature
Arne Schuppner – kitara
Kristoffer Gildenlöw – bas
Johanne James – bobni
Produkcija
Devon Graves
Seznam skladb
1. I Open Up My Eyes
2. The Sound of Flies
3. Ghostride
4. Welcome
5. By the Crossroads
6. Selebrate
7. Snakeskin
8. Sleepwalking
9. The Black Cradle
10. A Candle in the Gallery
11. A Symphony of Shadows
