Belo Dunum, Echoes From the Past

0 0

Avtor: Rok Klemše

Izvajalec: Delirium X Tremens
Založba: Samozaložba
Izid: year_month
Trajanje: 41:47
Ocena: 4/5

Pred nekaj dnevi sem tukaj pisal o tem, da italijanski metal ni bog ve kako kvalitetna glasbena scena, a se očitno čedalje bolj kaže, da zahodnim metalskim sosedom delamo vedno večjo krivico s takimi pavšalnimi obtožbami. Slabo luč na metalsko Italijo mečejo jasno predvsem glasbeni ekscesi kot so Rhapsody in njihove neštete izpeljanke, k sreči pa obstajajo tudi bendi, ki italijanski metal sceni vračajo kredibilnost. Ena takih zasedb je Delirium X Tremens, ki je pred dobrim letom izdala svoj drugi studijski album Belo Dunum, Echoes From the Past.

 

Posebnost zasedbe je to, da svojo diskografijo (do sedaj) niza izključno s konceptualnimi izdelki. Že njihov prvi EP, Cyberhuman, je vseboval zaključeno zgodbo, prvenec CreHated From No_Thing se je poigraval z zgodbo o zdravniku, ki išče skrivnost večnega življenja (ter s tem v koncept vnesel elemente znanstvene fantastike), tudi aktualno ploščo pa skupaj veže enotna povest. A če se je prvenec poigraval z vprašanji znanosti, filozofije in etike, se Belo Dunum obrača v realnost, v zgodovino kraja Belluno (ime izhaja iz keltskega poimenovanja belo-dunum) iz katerega izhajajo Delirium X Tremens.

 

Belluno leži v objemu Dolomitov, njegova geografska lega in zgodovina pa sta usodno prepletena s to gorsko verigo, ki predstavlja tudi jedro albuma. V prvi del albuma nas namreč povabi death metal nevihta I Was, v katerem umirajoči italijanski vojak s svojimi poslednjimi besedami razkrije mite in legende Belluna, skozi katere nas DXT popeljejo v naslednjih komadih. Ti večinoma hodijo po trdno začrtani poti death metala, a pogled nanj zasedba nadgrajuje z, za to zvrst metala, eksotičnimi inštrumenti kot so ksilofon, violine, trobila in harmonika. Ti presenetljivi dodatki glasbo večinoma obogatijo ter nadgradijo in čeprav mestoma zvenijo nekoliko nerodno, vsekakor dodajo k pristnemu občutku zgodb iz začetka prejšnjega stoletja, ki nam jih pripovedujejo Delirium X Tremens. Kljub rabi tradicionalnih inštrumentov za podkrepitev zgodbe in učinkovite vrnitve v preteklost, zasedba ostaja trdno zasidrana v vodah death metala. Ta je razburkan kot nevihtno Jadransko morje in brutalen kot snežni viharji na vršacih Dolomitov. Delirium X Tremens so tehnično odlično podkovan bend, ki se boji razkazati svojih veščin, a se zavedajo, da je njihov namen v prvi vrsti predstavitev koncepta in komadov kot takih. Vendarle pa je Belo Dunum plošča, ki je dinamična in valovita, saj je polna vzponov in padcev, brutalno hitrih in počasnejših atmosferičnih delov, glasbo pa bogatijo mnogi akustični preseki in že prej omenjeni »folk« inštrumenti. Kitarski deli z odliko opravijo svoje, mestoma dobivajo monumentalen epski prizvok in na trenutke mojstrsko spomnijo na Death. Rušilni bobni po ušesih teptajo kot neusmiljeni snežni plazovi, škoda pa je, da imata bas in snare boben precej čuden in neroden zvok. Posebno mesto album namenja odličnemu Ciardovemu vokalu, ki rohni kot Matti Karki (Dismember), tuje mu ni niti black metalsko kričanje (odlično izveden black metalski vložek v An Old Dusty Dream), niti izjemno prepričljivo izvedeni čisti vokali, predvsem v srhljivem uvodu Artiglieria Alpina. Ta spomni na tradicionalno italijansko vojaško alpsko koračnico (ki so jo Delirium X Tremens sestavili sami) in je miren spokojen ter idiličen uvod, preden se v komadu ne odpre pekel vojne z avstroogrsko, ki so jo italijanski alpinski vojaki med prvo svetovno vojno bili v Dolomitih. Podobno vznemirljiv je tudi »poklon« Cerkvi v komadu 33 Days of Pontificate (Vatican Inc.), ki ga odlikuje mašna atmosfer in srdita kritika pokvarjenosti vatikanskega d.d-ja.

 

Drugi del albuma pa s trilogijo skladb Life Before Nothing, Scream of 2000 Screams in The Memory, opomni na tragedijo, ki se je 9. oktobra 1963 zgodil v italijanskem mestu Vajont. Tistega dne je popustil jez, ki so ga oblasti postavile kljub opozorilom, da mesto nikakor ni primerno za jez, pod seboj pa je voda pokopala 2000 ljudi. Skozi tri komade Delirium X Tremens z vrhunsko glasbeno podobo izrazijo srd in jezo nad oblastjo, ki je dopustila, da je do tragedije prišlo, predvsem pa, da dopušča, da do takih tragedij še prihaja.  

 

Delirium X Tremens je z Belo Dunum, Echoes From the Past uspelo povsem zasenčiti in v vsem preseči prvenec, še pomembneje pa je, da jim je z njim uspelo zgraditi lasten glasbeni jaz. S to ploščo se je zasedba zavihtela med smetano italijanskega metala, uspelo pa jim je nekaj, kar je dandanes že skoraj misija nemogoče – Belo Dunum preveva svežina, občutek novosti ter dejstvo, da so si Delirium X Tremens upali death metal obogatiti z elementi, ki se jih ta žanr otepa kot hudič križa.

Zasedba

Ciardo – vokal, kitara, flavta
Med – kitara
Pondor – bas
Thomas – bobni

Produkcija

Marino De Angeli in Delirium X Tremens

Seznam skladb

1. I Was
2. Teveron, The Sleeping Giant
3. The Legend of Cazha Selvarega
4. Artiglieria Alpina
5. The Guardian
6. 33 Days of Pontificate (Vatican Inc.)
7. An Old Dusty Dream
8. Life Before Nothing
9. Scream of 2000 Screams
10. The Memory

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki