Izvajalec: Bonamassa, Joe
Založba: Provogue Records
Izid: year
Trajanje: 53.12
Ocena: 4/5
Nov album Joeja Bonamasse se tudi tokrat predstavlja s pestrim naborom že slišanih kvalitet. Mladenič na “Black Rock” postreže z jasno izrisanimi potezami veščega komponiranja skladb, ki so kot po pravilu smelo podmazane s staro rokovsko orientiranimi aranžmajskimi mažami. Vsekakor je zvokovno v primerjavi s “The Ballad Of John Henry” (RockLine recenzija tukaj) opazno pridobil na organskosti. Hitro namreč opazimo, da je po zvokovni plati Bonamassa vir svojega navdiha premaknil v obdobje 70tih let. Prepoznavna sporočilnost glasbenika seveda ostaja prisotna, pač pa imajo pri vedritvi celostne zvočne podobe tokrat konkretnejšo vlogo lepo grgrajoči hammondi, poleg njih pa tudi kopica rekvizitov eksotičnega predznaka, kot denimo bouzouki ali mandolina. Vse to daje slutiti, da Joe Bonamassa artistično še vedno raste. Seveda, saj je pri 32 letih penzija še daleč.
Preden začnemo s prelivanjem hvale na mladeničev račun si za uvod privoščimo kak minus ali dva. Joe Bonamassa se še vedno dokaj okorno loteva funk rock eksperimentov, sploh če samo pomislimo kako zelo uspešni so na tem področju glasbeniki tipa Richie Kotzen, Philip Sayce ali pač seveda Glenn Hughes. Težko okovani uvodnik albuma kot da bi nastopil izključno v potrditev tega dejstva. “Steal Your Heart Away” sicer hitro omahne v vehementno obračanje funk rokerskega kolesja, ta pa se pod bremenom lastne kompaktnosti kmalu izgubi v monotonem prevračanju šablonsko odrezanih ritmičnih vzorcev, ki so preprosto preveč umetni in nenaravni, da bi bilo ob njihovi prisotnosti moč brezskrbno uživati. A pozor! Joe za naslednjim vogalom hitro preklopi na drugo linijo. Okorno stopicajoča blues rock zloženka “I Know a Place” pokaže popolnoma drugačen kitaristov obraz. Album na tej točki ujame tisti pravi vrtilni moment, ki nas iz primeža ne izpusti vse do modrooke pogrešljivke “Bird On a Wire”. Bonamassina igra postaja vse bolj hlastna, pogosto se zdi kot da se odtegnjena v enem šusu brez razmišljanja veselo štuli med stebričke raznoliko grajenih kompozicij. S tem je vročica dogajanja zagotovljena. “When The Fire Hits The Sea” spretno zloži pasti jezikajoče slide igre in poslušljivega ambienta na podvozju kotaleče se osnovne ritmike igre v nalezljivo glasbeno povest, brez etikete “za izbrano poslušalstvo”. Uslugam slednje se proti koncu albuma za vsak slučaj nonšalantno odreče favorit “Blue and Evil”, definitivno najostrejši moment plošče, po katerem “Black Rock” spontano izpreže v kontrastno razbremenjujoči zaključek. Navdušujoče!
Joe si drzne še korak dlje v “neznano”. V želji, da bi blues očistil zadušljive pompoznosti modernih interpretacijsko-produkcijskih prijemov ter oborožen z mislijo o vračanju kar se da blizu njegovemu izhodiščnemu stanju je stric zaposlil usluge enega in edinega B.B. Kinga. Izposoja Willie Nelson klasike “Night Life” za katero je dvojec prijazno poskrbel je vsekakor največje presenečenje albuma, nepričakovan, a še kako dobrodošel manever izven t.i. “cone udobja” Bonamassinih predhodnih albumov. Joe ni nič manj prepričljiv niti v fazi eksekucije Beckove “Spanish Boots”, podobnega tretmaja pa sta deležna tudi bežna oživitev Otis Rush standarda “Three Times a Fool” in “Look Over Yonders Wall”, izvedba katerega odseva karakterno globino, ki brez nadležnega leporečja nažene strah v kosti večini blues sodobnikov. Brutalno enostavna izvedba pikantnega, jasno izklesanega in avtoritativnega kitarskega tona je po spontanosti utripa in neprisiljenosti vredna strahospoštovanja.
“Black Rock” je pravšen odgovor na po pravici povedano upravičene kritike, ki so se z leti nagrmadile okoli t.i. statusa kralja bluesa nove dobe. Lahko rečemo da gre za prelomno točko Bonamassine kariere, na kateri je kitarist utrdil sloves zastavonoše nove generacije blues rocka, poleg tega pa mu je na dosegljivi distanci uspelo ohraniti tudi tradicionalne vrednote bluesa. Tako bo spotoma gotovo pobral tudi nekaj simpatij tistih pravovernih ljubiteljev žanra, ki je že desetletja praviloma klinično mrtev.
Zasedba
Joe Bonamassa: vokal, kitara
David Woodford: saksofon
Lee Thornburg: pihala
Rick Melick: klaviature
Carmine Rojas: bas
Bogie Bowles: bobni
Anton Fig: bobni
Produkcija
Kevin Shirley
Seznam skladb
1. Steal Your Heart Away
2. I Know A Place
3. When The Fire Hits The Sea
4. Quarryman’s Lament
5. Spanish Boots
6. Bird On A Wire
7. Three Times A Fool
8. Night Life
9. Wandering Earth
10. Look Over Yonders Wall
11. Athens To Athens
12. Blue And Evil
13. Baby You Gotta Change Your Mind
