Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Kotzen, Richie
Založba: Headroom-Inc
Izid: year
Trajanje: 40:57
Ocena: 4/5
Če se kateri izmed samostojnih glasbenikov tega planeta razvija z eksponencialno hitrostjo, velja to zagotovo za Richie Kotzena. Možakar je predan deloholik, ki usmerja svoje sile v solo kariero, kjer skoraj ne mine leto, ko se ne bi pojavil z uradno izdajo, prav tako pa je zadnja leta polno vpet v delovanje super rock zasedbe The Winery Dogs, ki je nepričakovano požela izjemen uspeh s studijskim prvencem, zato so se Billy (Sheehan), Mike (Portnoy) in seveda naš Richie soglasno odločili, da bodo nadaljevali skupno pot z novim studijskim albumom.
Richie Kotzen velja za izjemnega glasbenega vizionarja in vsega česar se loti se loti s tehtnim razlogom velike in iskrene srčnosti! Plod tega čuta, da slediš, kot umetnik v dejanjih iskreno notranjemu glasu, je avtorska glasba vselej polno otipljive substance, ki v svoji pristnosti in resnicoljubju še kako učinkovito premakne telo in duha slehernega poslušalca.
V lanskem letu je izšla dvojna kompilacija z naslovom »The Essential Richie Kotzen«. Na njej je Richie predstavil tudi dve povsem novi skladbi. Obe sta bili naphani z izjemno melodično nalezljivostjo. Vseeno pa ti dve nikakor nista nakazovali tako izrazitega slogovnega in zvočnega zasuka, ki ga prinaša novi album »Cannibals«, glede na studijski predhodnik »24 Hours« (2011). Kotzen je nakazoval, da se z albumom »24 Hours« v ekspresiji idej umirja, vseeno pa tako sofisticirano umirjenega albuma, kot je »Cannibals«, le ni šlo pričakovati.
Kotzen je bil vselej ljubitelj velik motowna, kjer ga je nekdaj močno privlačila visoka muzikalična vrednost zasedb The Spinners ali/in Hall & Oates, kot tudi ljubitelj funk zasedb sedemdesetih, kot so The Meters, Funkadelic, Sly & The Family Stone. Mehčanje rockovskih elementov, ki so bili jedrnato izpostavljeni še na albumu »Piece Sign« (2009), je doseglo torej na albumu »Cannibals« kaj hitro svoj vrhunec.
Skokovit premik napove že uvodna naslovna skladba albuma, ki je podprta s tipskim diskoidnim ritmom sedemdesetih, kjer zapolnjuje prostor razgibana funky bas linija, obenem pa stopa v izrazito ospredje Kotzenov vokal. Kotzen se je v zadnjih letih razvil v izjemnega vokalista. Lahko rečemo v pravem trenutku. Nasploh glede na trenutek odločitve, da stori korenit slogovni in zvočni preskok, kot ga uteleša »Cannibals«. »Cannibals« je namreč album, kjer se pomika v ozadje eden tistih elementov, ki so Kotzenu pravzaprav prinesli svetovno slavo (in ceno). To je kitarska igra in izjemna virtuoznost, ki jo je sposoben na tem instrumentu podajati v svojem avtorstvu ta večplastno izklesani glasbeni mojster. Njegov vokal oziroma vokalna interpretacija, ki je postala osupljivo dovršena skozi leta, vodi v centralni poziciji novi album. Od začetka, do konca. Vokal stopa torej v absolutno ospredje. Skladbe so formacije kratkih, jedrnatih potez. Prvikrat postane nadvse smiseln tudi dovtip, da je Kotzen tokrat, bolj kot kdaj koli prej v svoji bogati karieri, sledil aksiomu »manj je več«.
Kotzen preizkuša funkcioniranje nekaterih aranžerskih potez, ki se jih ni v karieri loteval. Prva je programiranje v uvodni skladbi, druga recimo izdatno oplajanje osnovne diskoidne ritmičnosti s tolkali v funkoidno naelektreni Shake it Off. Prav ta skladba ohranja še največ zvočne in stilske sorodnosti z deli albuma »24 Hours«. Trenutki, kjer se Kotzen osredotoči na kitarsko vozljanje so, vendar ne rinejo več v ospredje, kot je to bilo na predhodnih albumih. Kitarski riff večkrat nadomešča le preprosta spremljava na klaviaturah (ali zgolj sintetizatorsko pregrinjalo, ki imitira godala disko funka sedemdesetih). Taka primera sta pop-ovsko naravnani Up (You Turn Me) in Come on Free. Vrhunec mehčanja aranžmajev dosega na albumu baladna You, kjer dvigne Kotzen z izjemno čutno podoživetim žarom vokalne interpretacije skladbo do čustvenega vrhunca albuma. To mu uspeva le ob goli spremljavi klavirja (v »mid-eight« pasaži mu dela skromno, a kontrastno družbo »zavijanje« teramina). Kotzenu torej zadošča le podoživeta vokalna interpretacija da učinkovito zleze pod kožo. Prav skladba You izredno nazorno izkazuje v kako fascinantnega pevca se je razvil Richie Kotzen skozi leta. Kotzen pa je napredoval skokovito tudi kot basist, nedvomno vpliva na to tudi druženje z Billy Sheehanom v zasedbi The Winery Dogs. Novi album izkazuje izredno samozavest glasbenika tudi po tej plati, da se ne obremenjuje več s tem, kako bo zapolnil forme bas linij s kitarskimi vragolijami. Bas linije so melodično izredno spretno izkoriščene obenem pa namerno prosto »štrlijo« iz zvočne slike. Tak primer je skladba I’m All In, kjer dopolnjuje Kotzena v odličnem vokalnem duetu gost albuma Doug Pinnick iz zasedbe King’s X!
Kotzen kompenzira klestenje nekaterih elementov, po katerih je postal cenjeni in prepoznaven, z izrednim čutom za muzikaličnost. Obenem pa to dosega s prefinjenim občutkom velike senzibilne estetike za kompaktno formatiranje dane kompozicije, ki jim po novem dominira funkoidno diskoidni ritem, izredna vpetost odebeljene bas linije ter zmagovita, strastno čutna, vokalna interpretacija Richie Kotzena. Kitara je to pot v aranžiranju največ enakovredna drugim instrumentom, če ne kar podrejena.
»Cannibals« je album, ki zna razdvojiti bazo Kotzenovih fanov, ali pa jo vsaj stresti. Tistim, ki računate na to da bo kitara dominirala albumu predlagam, da do albuma »Cannibals« pristopajo previdno, saj gre za odličen dosežek, ki si zasluži sleherne pozornosti in priložnosti. Kotzen je želel spremembo in do nje je v glasbeni viziji pristopil zmagovito. Jasno je, da je na albumu »Cannibals« v 100% iztržku Richie Kotzen, obenem pa je mož svoj glasbeni dosje oplemenitil z odkrivanjem in integracijo glasbenih in zvočnih prostranstev, ki sicer niso nikakršna neznanka v glasbenem svetu, le da so po novem fenomenalno vpete v vse kar si je Kotzen z albumom »Cannibals« v osnovi zamislil.
Kotzen je spravil od sebe izjemno mehak, diskoiden album, ki zadržuje vso izrazno avtorsko svojskost tega fantastičnega umetnika. Verjamem, da se bo Kotzen znova vrnil k ostrejši formi aranžiranja skladb, saj je bila kitara od vselej njegova prva prijateljica. »Cannibals« je album, ki je ujel poznavalce glasbenega opusa Richie Kotzena zagotovo na levi nogi, a z učinkom pozitivnega presenečenja. Ob tem pa Kotzen ni izgubil niti trohice svoje avtorsko komponistične in zlasti izvedbene očarljivosti! Glede na vratolomno rockovsko nasršenost, ki jo je glasbena izkaznica zasedbe The Winery Dogs vsepolna, je »Cannibals« za Richie Kotzena izreden »ventil« ekspresivno umetniškega »pobega«, s katerim se je avtorsko povsem sprostil in ob integraciji zvočnih ter slogovnih sprememb, v studiu vseskozi neizmerno užival.
Zasedba
Richie Kotzen, vokal, kitara, bas kitara, klaviature, programiranje, teramin, bobni, tolkala
August Kotzen – klaviature, spremljevalni vokal
GOSTUjOČI GLASBENIK:
Doug Pinnick (King’s X) – vokal na skladbi št. 6.
Produkcija
Richie Kotzen
Seznam skladb
1. Cannibals
2. In An Instant
3. The Enemy
4. Shake It Off
5. Come On Free
6. I’m All In
7. Stand Tall
8. Up (You Turn Me)
9. You
10. Time For The Payment
