Izvajalec: Silent Call
Založba: Escape Music
Izid: year
Ocena: 3/5
Očitno novi val vrhunskih skandinavskih skupin, ki gojijo lahko osvojljivi progresivni metal nikakor ne pojenja. Pred nami je prvenec Švedske zasedbe Silent Call. In če navržem imena kot so Platitude ali Seventh Wonder, bo to kar lep približek. Nekoliko manj komplicirano od kakih Circus Maximus sploh kar se kitarskih solaž tiče in medigre na relaciji klaviature – kitara, a z izredno mero melodičnosti. Pravzaprav je tej melodičnosti podrejeno vse pri Silent Call. Kompaktno melodični refreni se usedejo s prve v uho, skupina pa uspe pričarati raznoliko mero te refrenske kompaktnosti med skladbami, tako da ostaja album vseskozi zelo zanimiv, privlačen, dinamičen in kvalitetno konsistenten.
Nekoliko preseneti trša produkcija albuma, s poudarjenimi kitarskimi riffi, ki zvokovno zbližuje Silent Call celo s kakšnimi Nemci Vanden Plas. To velja tudi za posamezne pasaže klaviatur, kot dokazuje npr. kratki interludij Fallen in sam prehod v nabriti riff skladbe Rise. Pevec Andi Kravljaca (tudi Seventh Wonder), na trenutke spomni glede na oblikovanje verzov in vokalnih melodij na Andija Kuntza (Vanden Plas), kar pa ne velja za primerjave v barvi glasu, čeprav je tudi Kravljaca močan in prepričljiv pevec v srednjih, višjih in najvišjih legah, ki prinese v zvok skupine dodatno mero melodije.
Umirjena, srednje hitra, udarna polbalada I Believe In Me dokazuje, da fantje niso priplavali po juhi, pač pa da posedujejo izreden dar za kombinacijo popadljivo združljive melodičnosti, ki se veže skozi relacije predrefren-refren. Vsi členi (instrumenti) in vokal sobivajo dovršeno tako v produkciji, kot v poudarjanju velikih melodij, ki jih je album vsepoln. Te velike melodije posedujejo tudi domet visoke atmosfere, zaradi tipično skandinavske šole melanholičnega melosa, ki mu dajejo posebno globino tudi klaviature, ki ob izpostavljenih riffih. Ob tej melodičnosti Silent Call ostajajo zvesti progresivni veji metala, saj pričarajo v skladbah večkratne menjave tempov, kot tudi osnovnih kitarskih fraz oziroma motivov. A osnovna rdeča nit njihove poante ostaja s prve strupeno nalezljiva velika melodičnost.
Če je vaš okus zapisan tovrstnemu skandinavskemu šarmiranju, z vodilom iskanja melodične perfekcije, ob tem pa ponuja vrhunsko tehnično igranje, kot hkrati tudi epskost in bombastično atmosfero in ki kvalitativno ne počepne niti na eni točki, potem so Silent Call kot nalašč za vas. Privlačni bodo tudi za vse, ki se kurite na razne “preprosteže” Brother’s Firetribe, H.E.A.T., ali Leverage, a ki hkrati podrejajo svoj izraz melodični perfekciji.
Zasedba
Andi Kravljaca – vokal
Patrik Ulfström – klaviature
Daniel Ekholm – kitara
Tobbe Moen – bas kitara
Mikael Kvist – bobni
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Göran Edman – vokal
Daniel Flores – bobni
Produkcija
Silent Call & Martin Kronlund
Seznam skladb
1. My Way, My Time (4:50)
2. Outcast (4:21)
3. I Believe In Me (6:04)
4. Fallen (1:27)
5. Rise (5:03)
6. Hold On (5:08)
7. I Come Undone (4:39)
8. Divided (4:56)
9. Long Comes The Night (4:25)
10. Can’t Breathe (4:02)
11. Behold My Dreams (4:59)
12. Bloodred Sky (4:56)
13. The Chosen Path (4:06)
Trajanje albuma: 58.56
