Izvajalec: Human Playings
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 4/5
Jazz fusion je oznaka za glasbeni žanr, ki meša jazz z drugimi žanri, najpogosteje z rockom, funkom in bluesom. Začetkoma je bila oznaka fusion rezervirana izključno za rock, torej jazz-rock, in če se zazremo v slovensko glasbeno zgodovino, predvsem v obdobje Jugoslavije, najdemo ogromno kvalitetnih skupin, ki so resnično zaznamovale naš kulturni prostor. Izvir, Predmestje, September, Jutro, Sončna pot … list je dolg, predolg za golo naštevanje. In resnično je užitek opazovati današnje mlade skupine tovrstnega žanra, ki na svojih plečih nosijo odgovornost nadaljevanja omenjene zgodovine. Ena od takih skupin je tudi Human Playings.
Human Playings sestavlja četverica “mladcev” iz Ljubljane, ki so začeli ustvarjati pred dobrim letom dni, torej konec 2008. leta. Že septembra 2009 je svet ugledal njihov demo plošček, na katerem se znajdejo tri skladbe, sproducirane od Roka Zalokarja, klaviaturista in vokalista banda. Na kitari “je žgal” Kristijan Armeni, za “groove” je na basu poskrbel Luka Smole, stolček za bobni pa je zasedel Jernej Kersnik.
Demo torej vsebuje tri skladbe, začenši z “Nothing Is Real”. Skladba je tipičen predstavnik tovrstnega žanra – hitro spreminjajoča se hitrost, nekonstantnost ritma, jazzovski vložki kitare s kančkom “težjimi” bobnarskimi udarci, progresiven zvok klaviatur in funkovski “groove” basista. Human Playings se od drugih današnjih jazz fusion skupin v Sloveniji morda razlikuje po tem, da inštrumentalno plat spremlja vokal, kar jih nekako naredi kanček bolj unikatne. Feedback, Zmajev rep, Moonlight Sky (odkar delujejo kot trio) … vsi ti bandi ne premorejo vokala. Žal pa vokal Roka ni adekvaten kvaliteti igrane glasbe. Besedilo je že na mestu, vokal definitivno paše, le ne njegov. Ko je namreč treba pokazati malček večji razpon ali se spojiti z melodičnostjo inštrumentala, klaviaturist žal pade na celi črti. Ko se nam sicer zdi, da se mu je glas nekoliko ujel v spleteno zvokovno mrežo njegovih tovarišev, iluzija hitro izzveni; fant ima povprečen glas. Sicer pa, kjer je kritika, je ponavadi tudi pohvala – fant je odličen klaviaturist.
“People Leave” je ponovno odličen primer čiste žanrske fuzije in rahlega eksperimentiranja. Tokrat nam nekoliko več ponudi tudi kitarist, Kristijan Armeni, ki vodi večji del skladbe. Žal je na trenutke kitara kar pretiha, tokrat sicer manj kot pri prvi skladbi. Komad je tako še en dokaz, da gre brez dvoma za skupino z velikim potencialom.
Demo zaključi skladba z naslovom “Stranger Properties”. Najbolj eksperimentalen komad dema je ponovno poln odličnih kitarskih in klaviaturskih aranžmajev, ki sta, kot kaže, glavnici in vodili glasbe banda. Izredno progresivni intro skladbe je uravnotežen z milino in počasno melodičnostjo “refrenskega” dela. Vokal tudi tokrat ni ravno vrhunec za uho; Zalokar bi se moral držati tistega razpona, ki ga premore, in verjetno bi se celo uspel izvleči s takšnim petjem. Žal je poskušal preveč za svoje sposobnosti in vokal je ponovno pod glasbenim povprečjem inštrumentalne muzike.
Dolžina dema je žal, kakršna je, saj je glasba fantastična, zato smo komajda potešeni. Črne plati so bile omenjene – vokal in pretiha kitara, saj jo na mestih, ko bi morala biti najglasnejša oz. v ospredju, klaviature preglasijo. Popraviti drugi del ni težko, prvi pa bo verjetno ostal, kot je. Nič ne rečem, Zalokar morebiti skriva arzenal vokalnega potenciala, vendar je na demu izražen napačno.
Za konec ni treba preveč komplicirati – vsi ljubitelji jazza, rocka, vsega vmesnega, hitro na myspace Human Playingsa, kjer si poleg poslušanja komadov lahko tudi popolnoma brezplačno dolpotegnete mp3 recenziranega dema. Uživajte.
Zasedba
Rok Zalokar – klaviature, vokal
Kristijan Armeni – kitara
Luka Smole – bas
Jernej Kersnik – bobni
Produkcija
Rok Zalokar
Seznam skladb
1. Nothing Is Real
2. People Leave
3. Stranger
